Italijanske kraljice za francosko kuhinjo

Na poroki Marije Medičejske s francoskim kraljem Henrikom IV. leta 1600 so poleg pozlačenih kipov ženina in neveste izstopale tudi skulpture njunih predhodnikov, Katarine Medičejske in Henrika II.

Obe kraljici sta zaznamovali tako evropsko kot francosko zgodovino: starejša s krepitvijo vloge vladarja in strahotno bartolomejsko nočjo, v kateri je bilo ubitih več tisoč protestantov, pa tudi z vplivom na francosko kuhinjo, ki ga je mogoče čutiti še danes. Za to so najzaslužnejši njeni firenški kuharji in njihove recepture, ki so padle na plodna tla velike francoske srednjeveške kulinarike, pa še prost uvoz sadik zelenjave, predvsem artičok, jajčevcev, gojenih špargljev in aromatičnih zeli, ki so jih pod kraljičinim nadzorom sadili v okolici Pariza in na kraljevskih posestvih po vsej Franciji. Po nekaterih nekoliko pretiranih trditvah gre zasluga za poseben položaj francoske kuhinje v svetovni gastronomiji prav Katarini in njenim firenškim mojstrom.

S stropa sta se spustila dva oblaka

Mlajša, Marija Medičejska, ki se je tistega veselega dne 1600. poročila s Henrikom IV., je svoj dvor že od začetka proslavila z izjemnim občutkom za izbrane jedi, ravno tako pripravljene pod budnim očesom italijanskih kuharjev, ki jih je nasledila od svoje pratete Katarine, kakor tistih, ki jih je sama povabila iz Firenc. Številne galske jedi, zlasti jagnjetina, govedina, artičoke, grah in korenje, nosijo njeno ime ali pa so posvečene njej in spominu na dan velike kraljevske svatbe. Namreč, sredi večerje sta se s stropa spustila dva oblaka, ki sta zasenčila svetilke in luči, potem pa sta se v poltemi zalesketali Junonina in Minervina kočija iz pozlačenega marcipana, obe boginji pa sta blagoslovili kraljevi par. Šele nato so v čast ženina in neveste nadaljevali gostijo, prepolno navdušujočih jedi ter številnih gastronomskih in dramatičnih presenečenj.

Artičoke po firenško

Zmešajte 8 strokov česna, 1 šopek peteršilja, 5 dag krušnih drobtin, 10 dag na kockice narezanega pršuta, sol in poper. Z zmesjo napolnite 24 artičok, ki ste jim prej odstranili bodice, tako da jo natlačite med liste. Artičoke zložite v široko posodo, ki ste ji dno premazali z 1 dl oljčnega olja ter prekrili s pol graha in pol boba. Artičoke prelijte z vodo in kuhajte, dokler se vse ne zmehča.

(Po originalnem firenškem receptu iz 16. stoletja)

Katarinine artičoke

Z rokami razširite liste 12 artičok in v odprtine natlačite koščke parmezana. Zložite jih v posodo in dodajte po 1/3 kg očiščenega boba in graha. Potresite s 6 dag krušnih drobtin in zalijte z vodo do vrha artičok, dolijte še 1 dl oljčnega olja in kuhajte, dokler se vse ne zmehča. V ponvi na 1 dl oljčnega olja, v katerem ste stopili 5 dag masla, podušite 10 dag nastrganega parmezana, vmes zalijte z 1 dl mleka. Artičoke, bob in grah razdelite na krožnike in prelijte s to preprosto sirovo omako.

(Recept, ki ga pripisujejo dvornim kuharjem Katarine Medičejske iz 16. stoletja)

Kraljičina omleta iz artičok in špargljev

Skuhajte 12 razpolovljenih artičok. V ponvi stopite 2 dl oljčnega olja in 5 dag masla ter zazlatite šopek obarjenih špargljev in 10 dag na trakove narezanega pršuta. Prelijte z 8 jajci, razmešanimi z 1 dl mleka in 5 dag nastrganega parmezana. Ko se omleta zapeče, jo posolite in popoprajte ter postrezite vročo.

(Po vsej verjetnosti recept Marije Medičejske z začetka 17. stoletja)