Je šampon res potreben?

S šamponom morda nepotrebno odstranjujemo negovalna in varovalna olja na koži, a ta lahko povzročajo tudi alergijske reakcije, opozarjajo strokovnjaki. Kolikšna je torej prava mera?

Žleze lojnice se človeku tik pod kožo pojavijo že v četrtem mesecu v maternici. Največ jih je na glavi, sicer pa jih imamo povsod po telesu razen po dlaneh in podplatih. Lojnice izločajo naravna olja, ki vlažijo ter ščitijo lase in kožo, ki bi se lahko brez njih izsušili in prezgodaj začeli odmirati.

Kljub tej varovalni funkciji je redno umivanje las vsaj v razvitem svetu nepisana higienska zapoved. Pravzaprav je sodobna nega polna smešnih paradoksov: z mili in šamponi odstranjujemo naravno maščobo, potem pa to nadomeščamo z vlažilnimi sredstvi in balzami! Za nekatere je to vsakodnevni obred, za nekatere zelo pogosto opravilo, sicer pa vsaj tedensko, kajti po zahodnih merilih so mastni in neumiti lasje nesprejemljivi ter kazalnik neustrezne higiene. In ne le to, tudi zdravstvena stroka opozarja, da lahko kopičenje naravnih olj na koži in lasišču povzroči akne, seborejo oziroma pretirano izločanje maščobe in druge alergijske reakcije. Kolikšna je torej prava mera? Kako pogosto si je v resnici treba umivati lase?

Strokovnjaki si niso edini

Pri tem žal niso enotni niti strokovnjaki. Nekateri menijo, da lahko prav pogosta uporaba šampona sproži pretirano izločanje maščob, saj lojnice tako poskušajo nadomestiti odstranjena olja, drugi pa pravijo, da je redno šamponiranje nujno za preprečevanje kopičenja loja in morebitnih težav s kožo. Morda vam bo pri odločitvi pomagalo nekaj kronoloških podatkov. Na začetku 20. stoletja je veljalo, tako pravi raziskava New York Timesa, da si morajo dame umivati lase vsakih 14 dni, čeprav so se nekatere za temeljito nego odločale le enkrat na mesec. Po drugi svetovni vojni je prešlo v navado tedensko umivanje, v desetletjih, ki so sledila, pa so se številni odločili kar za vsakodnevno. Leta 2007 je neki Avstralec v radijski oddaji zaupal, da se šampon ni dotaknil njegovih las že desetletje, izjava pa je bila povod za raziskavo, v kateri je sodelovalo 500 poslušalcev: po šestih tednih abstinence je 86 odstotkov udeležencev ocenilo, da šampona niti najmanj ne pogrešajo in da njihovi lasje niso nič mastnejši kot sicer. Potreba po umivanju naj bo torej stvar odločitve posameznika, bi lahko sklenili.

Šampon nadomestimo z naravnimi sredstvi

Če pa vas mika sprememba, lahko poskusite s sredstvi za t. i. suho nego, ki vsrkajo maščobo, ostanke, prašnate delce, pa se potem preprosto odstranijo s krtačenjem. Če pa želite lasem privoščiti odmor od kozmetičnih sredstev (številne sestavine v lasni kozmetiki so namreč toksične kemikalije, ki poškodujejo korenine in prodirajo v naš krvni obtok, poleg tega pa so njihove negovalne lastnosti po nekaterih raziskavah skoraj nične, sploh če jih primerjamo z lastnostmi naravnih olj) in se nege lotiti povsem naravno, lahko poskusite terapijo z mešanico sode bikarbone in jajca, mešanico pa potem sperete z limonovim sokom. Mnogi prisegajo tudi na občasen nanos oljčnega, rožmarinovega, kokosovega ali jojobinega olja, kamiličnega ali žajbljevega čaja in jabolčnega kisa.