Jej z glavo in zdravo, pomagajte si z aplikacijo Veš, kaj ješ

V času, ko so mladi izrazito izpostavljeni debelilnemu okolju z agresivnim trženjem, predvsem nezdrave visoko procesirane hrane, je sistem šolske prehrane eden od redkih stabilnih in zaupanja vrednih javnih sistemov, s katerim gradimo temelje za bolj zdravo družbo in trajnostno prihodnost, če ga bomo le znali ohraniti, vztrajno izboljševati in ustrezno nadgraditi,« so ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, ki smo ga zaznamovali včeraj, zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Prav za visoko procesirano oziroma predelano hrano je dokazano, da, če jo uživamo vsak dan, dolgoročno najbolj škoduje našemu telesu. Hitreje se redimo, več možnosti imamo, da bomo imeli visok krvni tlak ter da bomo razvili sladkorno bolezen tipa 2. Živila iz te skupine (sladki in slani predpakirani prigrizki, hrenovke in drugi predelani mesni izdelki, juhe iz vrečke ...) vsebujejo minimalno količino osnovnih živil (suhe stročnice, ovseni kosmiči, jajca, testenine, riž, oreški brez dodatkov ...) ali pa jih sploh ne.

Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je pred dnevi pojasnil, da je njihova raziskava pokazala, da so živila na policah slovenskih trgovin pogosto visoko predelana, pa vendar imajo raznoliko hranilno sestavo. Kot primer je navedel žita za zajtrk. Nekateri izdelki iz te skupine imajo lahko manj kot dva grama sladkorja na sto gramov živila, drugi, ki so označeni s privlačnimi trditvami o vsebnosti vitamina D, koristnosti za zdravje, pa včasih vsebujejo več kot 35 gramov sladkorja na 100 gramov živila. Pomembno je torej, da smo pri izbiri živil v trgovini pozorni na številke na deklaraciji.

Manj rdeče, več zelene

Ker si jih marsikdo ne zna dobro razlagati, je še kako dobrodošla pomoč moderne tehnologije. V Sloveniji je že dlje na voljo aplikacija Veš, kaj ješ. Z njeno pomočjo je mogoče fotografirati črtno kodo več kot 65.000 živil in na zaslonu se izpišejo podatki o sestavi živila, o hranilih, ki naj bi jih v prehrani omejevali (skupne in nasičene maščobe, sladkor in sol), z uporabo prehranskega semaforja. Najbolje je, če se vam prikaže zelena, najslabša je rdeča. Zelena pomeni ugodno hranilno vrednost. Če zasveti rdeča, pa je to opomin, naj izdelek uživamo preudarno, naj ne bo na jedilniku vsak dan.

To naj bo vsak dan na vašem jedilniku. FOTO: AFP

Izogibajte se nezdravim prigrizkom. FOTO: Ferkhova/Getty Images

V Sloveniji bo kmalu zaživel nov nacionalni znak Dobra izbira, ki bo olajšal prepoznavanje živil z ugodno prehransko sestavo. V mobilno aplikacijo Veš, kaj ješ je že uveden. Trenutno se pri vseh živilih, ki po dostopnih podatkih ustrezajo merilom za pridobitev znaka, prikaže v sivi barvi. S sprejetjem nacionalnega predpisa bo oživel v barvah in postal jasen vizualni kažipot do bolj zdravih odločitev, je povedal Pravst.

In če smo članek začeli s šolsko prehrano, ga tudi končajmo. Tudi pri prehranjevanju namreč velja pregovor Kar se Janezek nauči, to Janez zna. »Zdrave navade se ne razvijejo čez noč, temveč so rezultat sistematičnega učenja in izkušenj, ki se začnejo doma ter nadaljujejo v vrtcu in šoli,« je poudarila Maja Škrlj, dietetičarka z NIJZ. Dodala je, da sta poleg prehranske vzgoje doma, ki je odvisna od več okoliščin, tudi od stopnje prehranske pismenosti v družinah, vrtec in šola ključni okolji za oblikovanje teh navad. »Šolski obroki niso le hrana – so učni proces, ki oblikuje odnos do hrane, trajnost in spoštovanje okolja.«