Jesen je, gripa prihaja!

Čudežnega cepiva, ki bi nas samo z enim odmerkom zaščitilo pred različnimi virusi influence za vse življenje, kot napovedujejo tuji znanstveniki, še ni, zato nam kot najzanesljivejša obramba pred gripo za zdaj preostane le vsakoletno cepljenje. To je v Sloveniji, kot smo že poročali, znova v polnem razmahu že od začetka prejšnjega meseca, cepiti pa se je mogoče v zdravstvenih domovih, zasebnih ambulantah, območnih zavodih za zdravstveno varstvo in domovih za starejše občane.

Po navadi se cepi 160.000 ljudi

»Koliko ljudi se bo v letošnji sezoni odločilo za cepljenje, je težko predvideti. Če bo potek gripe podoben kot v prejšnji sezoni, ne pričakujemo, da se bo cepilo bistveno več ljudi,« meni mag. Marta Grgič Vitek z IVZ. Pa poglejmo: v preteklih letih se je za cepljenje odločilo le okoli 160.000 ljudi, od tega jih je približno polovica starejših od 65 let, nekaj manj je kroničnih bolnikov, preostali delež pa predstavljajo nosečnice in zdravi ter majhni otroci in dojenčki – teh je med cepljenimi najmanj. Med starejšimi od 65 let, torej najbolj ogroženimi, je tako delež cepljenih le 20-odstoten, za primerjavo – v številnih drugih državah Evropske unije je precepljenost v tej skupini 75-odstotna!

Neželeni učinki so redki

Cepivo vključuje antigene virusov gripe A/H3N2, pandemskega A/H1N1 in influence B, ki bodo po predvidevanjih krožili v prihajajoči sezoni. »Od tega, koliko se krožeči sevi ujemajo s tistimi v cepivu, je odvisna vsakoletna učinkovitost cepiva,« še pojasni mag. Grgič Vitkova. Po zagotovilih zdravstvene stroke je cepivo varno, neželeni učinki so redki, blagi ter hitro minejo. Najpogosteje na predelu vboda nastane rdečina, oteklina ali se razvije bolečina, zelo redko se pojavijo povišana temperatura, slabost, glavobol in utrujenost. Cepljenje je priporočljivo za vse, predvsem pa za kronične bolnike, za starejše ljudi, majhne otroke, stare od 6 mesecev do 2 let, in nosečnice ter njihove svojce in seveda tiste, ki so pri svojem delu izpostavljeni okužbi ali lahko pri delu to prenesejo na druge, zlasti zdravstveni delavci. A kljub temu strah pred morebitnimi tveganji med prebivalstvom še vedno obstaja, meni mag. Grgič Vitkova: »Pri nekaterih ljudeh se še vedno pojavljajo zadržki glede cepljenja proti gripi, verjetno predvsem zaradi številnih neutemeljenih informacij, ki so krožile ob izbruhu pandemske gripe.«

Bolezen lahko povzroči celo smrt

V Sloveniji vsako leto zaradi gripe ali influence, akutne virusne bolezni dihal, ki se zelo hitro širi, pri nas pa se pojavlja predvsem v zimskih mesecih, zboli več kot pet odstotkov prebivalstva, ocenjuje IVZ. Pri starejših bolnikih s kroničnimi boleznimi srca in pljuč lahko poteka zelo oteženo in z zapleti ter se lahko konča celo s smrtjo. Pred njo nas najučinkoviteje zaščiti prav cepivo: odrasli potrebujejo en odmerek na sezono, otroci, mlajši od devetih let, pa praviloma dva, in to v obdobju enega meseca. Zaščita se razvije teden do dva po cepljenju.

Skrbni in odgovorni

Kljub učinkovitemu cepivu pa ne pozabimo na ohranjanje zdravega življenjskega sloga: veliko se gibajmo na svežem zraku, uživajmo veliko svežega sadja in zelenjave ter pijmo obilo tekočine. Redno in temeljito si umivajmo roke z milom in vodo, izjemoma jih razkužimo, ne pozabimo niti na redno zračenje prostorov. Kašljamo in kihamo v robčke, ki jih takoj odvržemo in si umijemo roke. Če pa kljub temu zbolimo, se ne branimo počitka in tople postelje ter krepčilnih napitkov. Visoko vročino odpravljamo z zdravili za zniževanje temperature, nikakor pa ne posegamo po antibiotikih – ti so pri gripi neučinkoviti in nesmiselni, saj jo povzroča virus. Če se zdravstveno stanje v nekaj dneh ne izboljša, predvsem če visoka temperatura ne pade, kašlju pa se pridruži še oteženo dihanje, obiščemo zdravnika.