
Galerija

Njegov vzdevek je Merticus, star je 40 let, živi v ZDA in od leta 1997 sebe dojema kot seksualnega vampirja. Je član Zveze vampirjev iz Atlante in tiskovni predstavnik tamkajšnje skupnosti. Takole pa je opisal, kaj sploh počne: »Ne morem ohranjati lastnega psihičnega, mentalnega in fizičnega zadovoljstva brez jemanja energije druge osebe. Moja primarna preferenca hranjenja je življenjska energija, ki jo s pomočjo dotika in diha jemljem od drugih, pogosto v kombinaciji s tantričnim seksualnim stikom. Enako učinkovito se lahko hranim tudi na druge načine: z uživanjem majhnih količin krvi in s črpanjem energije iz okolja, denimo ob nevihtnem vremenu.«
Da bi Merticus poudaril svoj vampirizem, se oblači v črno in uporablja dodatke, kot so poudarjeni podočniki in posebne kontaktne leče. Prvo izkušnjo z vampirizmom je doživel pred 20. leti z osebo, s katero je bil takrat v zvezi. V različnih obdobjih življenja so se načini hranjenja spreminjali, spremljali so jih različni rituali, neredko so bili prepleteni s sadomazohizmom.
»Dosleden sem pri tem, da do stika vedno pride v zasebnosti, varno in sporazumno. Z vidika vitalne energije oziroma uživanja krvi je pomembno, da ni dvoma o tem, kaj kdo pričakuje in kako daleč je nekdo pripravljen iti. Od prvega stika z nekom sem odkrit, in če do odnosa pride, prej zahtevam podpis sporazuma med vampirjem in darovalcem,« pravi 'vampir'. »Ko s prsti polzim po koži nekoga ali ko diham zrak v bližini kože druge osebe občutim z njo močno vez in naraščanje energije. Obdaja me umirjajoča energijska vibracija, po telesu čutim vznemirjenje in občutim krepitev vseh mojih čutil. Hranim se na poglobljenem nivoju in doživljam skladnost dveh teles. Na splošno se identificiram kot tantrični seksualni vampir, vem pa, da je kri v tem primeru najmočnejši dejavnik in ima močno psihološko komponento.«
Po Merticusovih besedah številni nezadovoljeni vampirji občutijo močne glavobole, bolečine po vsem telesu in ekstremno slabost. Nekateri občutijo močno žejo in lakoto, ki je ne morejo potešiti s hrano ali pijačo. »Najsrečnejši najdejo donatorja, ki jim pomaga pri premagovanju teh težav, drugi se naučijo obvladovati svoje vzgibe. Občutek, ki ga doživlja donator po hranjenju, se lahko izraža kot evforija, izčrpanost in včasih tudi zaskrbljenosti. Skrb za darovalca je v vsakem primeru pomembna ne glede na to, ali se nekdo hrani z njegovo energijo ali s krvjo. Vampirji morajo prav tako intimno poznati svoje donatorje ter se pozanimati o njihovem zdravju, čustvenem in mentalnem stanju. Med hranjenjem sam in drugi vampirji zelo pazimo, da ne prestopimo meje in se dobro zavedamo zveze med vampirjem in donatorjem. Kajti dobro vemo, da čeprav je takšen odnos v korist obema, lahko zaide v skrajnosti. Velik del privlačnosti odnosa je spretnost zaščititi energijo donatorja, nahraniti sebe in nadzorovati čustva, ki se ob tem porajajo. Nekateri od nas uporabljajo tehnike samohranjenja, večina pa se opira na druge in premore izjemno sposobnost dojemati svet okoli sebe. Med hranjenem občutim intenziven naval energije, postajam eno s svojim okoljem in sem globoko povezan s tistim, ki me hrani.«
»Čeprav se mnogi vampirji odločajo za sadomazohistične prijeme, ti niso pogoj za hranjenje, včasih se jim prepuščam tudi sam. V tem primeru ne gre le za izmenjavo energije temveč tudi za demonstracijo moči in koncentracijo energije. Krvni fetišizem ni enako kot vampirizem. Nekateri seksualni vampirji sicer res uživajo v igrah s krvjo, kot so kapljanje te na različne dele telesa, a to dejansko ni pravilo.«
Spolni odnos ni vedno cilj nekoga, ki se hrani z energijo drugega. Že sama predigra je velikokrat dovolj, da Merticus zadovolji svoje potrebe po energiji: »Nekateri to energijo prepoznavajo v spolnih tekočinah, denimo v moški spermi ali ženskem izlivu, menstrualni krvi ter celo v mleku med laktacijo. Nekateri hibridni vampirji imajo kri raje potem, ko se krepi ljubezenska zveza z nekom. Nekateri se hranijo z vrhuncem partnerja ali z lastnim orgazmom, vampirji pa so po aktu praviloma dolgo siti. Seksualno hranjenje je resnično učinkovito in za nekatere vampirje so učinki enega dovolj za vse življenje.«
Strokovnjaki ocenjujejo, da je na svetu na tisoče Merticusu podobnih, ki se identificirajo kot vampirji. »Vemo, da se sliši noro sebe imenovati vampir. Konec koncev smo samo ljudje, ki od drugih sprejemamo energijo tudi v obliki krvi, kar je pač značilno za vampirje. Je pa privlačnost med vampirjem in donatorjem ena najmočnejših privlačnosti, ki v našo družbo pritegne veliko takšnih, ki sebe ne imenujejo tako in so naši zvesti donatorji. Vampirizem je užitek na povsem drugačnem nivoju od običajne seksualnosti. To je naš pogled na življenje. To jedel mene, del tistega, kar sem, genetski preplet okoliščin in prepoznavanja lastnih želja, ki se jih ne sramujem.«