Kaj ne sodi 
v zdrav smuti

Narediti zdrav napitek iz sadja ali zelenjave je kot sestavljanje kock lego iz škatle, kjer so vse pomešane: vsi koščki so lepi in sijoči, a polovice sploh ne potrebujemo. Po svetu in tudi pri nas se odpira vedno več lokalov, kjer pripravljajo izključno smutije z »zdravimi« dodatki, ki pa v bistvu le dodajajo centimetre okoli naših trebuhov. Da bi videli, na kaj je treba paziti, da bo napitek resnično zdrav, in ne redilen, si lahko ogledamo nekaj sestavin, ki res ne spadajo v kakovosten smuti.

Skriti sladkorji

Jogurt je z visoko vsebnostjo beljakovin in kremasto teksturo idealna osnova – če le ni nemasten ali z okusom. Kozarec takega z dodanim sadjem ali medom lahko vsebuje tudi do 30 gramov sladkorja. Ostanite raje pri polnomastnem navadnem. Po ugotovitvah letošnje raziskave, objavljene v strokovni reviji American Journal of Clinical Nutrition, se z uživanjem polnomastnih mlečnih izdelkov dejansko znižuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni: pri tistih, ki so v življenju pojedli veliko manjmastnega jogurta, je bilo največ primerov diabetesa tipa 2. Raziskovalci so sklepali, da je za to, da iz mlečnih izdelkov čim bolj izvlečemo koristne stvari, treba uživati tudi mlečne maščobe, ki spadajo zraven.

Med mešanjem smutija se pogosto zgodi, da je zmes pregosta. Pri tem naj nas nikar ne zavede tetrapak pomarančnega soka v hladilniku. Sadni sokovi ne vsebujejo vlaknin, ki jih najdemo v svežem sadju, poleg tega pa imajo precej sladkorja. Namesto tega lahko uporabimo zeleni čaj.

Smutiji, ki vsebujejo sladoled, zamrznjeni jogurt ali sorbet, niso več zdravi napitki, ampak sladice. Z veliko žlico navadnega jogurta ali pestjo zamrznjenega sadja lahko dobimo enak okus in teksturo, ne da bi s tem zaužili nekajdnevne priporočljive količine sladkorja naenkrat.

Prave beljakovine in maščobe

Sirotkini proteini so priljubljen dodatek, a ker so mlečni izdelek, pri predelavi katerega velike korporacije marsikdaj sežejo po številnih kemikalijah, znajo ti beljakovinski praški pogosto napihovati. Bolje je izbrati veganske – kakor pravi najnovejša raziskava, objavljena v strokovni reviji Journal of Diabetes Investigation, so bili ljudje, ki so uživali večje količine rastlinskih beljakovin, manj izpostavljeni tveganju za razvoj presnovnega sindroma, kombinacije visokega holesterola, povišanega krvnega pritiska in debelosti.

Avokado in maslo iz oreščkov sta odlična zaveznika v bitki s kilogrami, a tudi preveč dobrega je preveč. Po nasvetih nutricionistov je dovolj že petina avokada ali dve žlici oreščkovega masla. Zelo priporočljivo je mandljevo maslo – toda največ dve žlici naenkrat. Mandlji so odličen vir roboflavina, magnezija in mangana (ki je dober za preprečevanje osteoporoze in prispeva k zdravi presnovi), poleg tega pa vsebujejo veliko vitamina E in flavonoidov, ki pomagajo preprečevati razvoj srčnih obolenj in raka.

In spet sladkor

Ljubitelji zdrave prehrane v svoje napitke ne bi nikoli dodali čistega sladkorja, kajne? A tudi druga naravna sladila ga vsebujejo veliko. V žlici čebeljega medu ga je 17 gramov, v podobni količini agavinega nektarja pet. Medtem ko je hladno stiskano kokosovo olje zdrav dodatek, pa nekatere druge oblike tega tropskega sadeža niso tako blagodejne. Kokosov nektar že v eni žlici skriva 13 gramov sladkorja, v eni skodelici (slajenega) nastrganega kokosa pa je kar 24 gramov maščob in 36 gramov sladkorja. Za sladkanje smutijev sta čisto dovolj sadje in mandljevo mleko (brez dodanega sladkorja).

Kompoti znajo biti priročna sestavina za pripravo teh napitkov, a kaj ko vsebujejo toliko sladkorja – v 100 gramih breskovega je kar 17,5 grama sladkorja. Niti sadje, vloženo v lastnem soku, ni dosti boljša izbira, saj je po navadi olupljeno, zaradi česar izgubi ključne vlaknine, med vlaganjem pa tudi vitamine. Če doma nimamo svežega sadja, je najboljša izbira zamrznjeno. Pri zamrzovanju se ohrani več hranljivih snovi kot pri konzerviranju, poleg tega pa je takšno bolj sveže, saj ga zamrznejo že kmalu po obiranju. Treba je le preveriti, ali ne vsebuje dodatnega natrija, sladkorja ali katerih aditivov.