Kaj vaš mehur sporoča: najpogostejši vzroki težav in kdaj k zdravniku

O urinski inkontinenci še vedno premalo govorimo oziroma težavo naslavljamo z zadrego, čeprav je zelo pogosta. Marsikdo jo povezuje s staranjem, vendar se lahko pojavi tudi pri mlajših. Ženske se z njo pogosto srečajo po nosečnosti in porodu ter ob hormonskih spremembah v menopavzi, moški pa predvsem ob težavah s prostato, vendar je povzročiteljev še veliko več. Nikakor pa inkontinence ni treba sprejeti kot neizogiben del življenja: pogosto jo je mogoče ublažiti, pa tudi preprečiti in celo odpraviti.

Dovolj tekočine

Za normalno zadrževanje urina morajo usklajeno delovati mehur, mišice medeničnega dna, živčevje in mišice, ki zapirajo sečnico. Če je katera od teh funkcij oslabljena ali motena, lahko urin začne uhajati. Pri obeh spolih lahko težave pripisujemo staranju, preveliki telesni teži, zaprtju, dolgotrajnemu kašlju, določenim zdravilom in nekaterim boleznim; v ozadju so lahko okužbe sečil, težave in posegi na predelu medenice in pa tudi nevrološke bolezni. Največkrat govorimo o stresni inkontinenci, pri kateri urin uide ob kašljanju, kihanju, smejanju, dvigovanju bremen ali športu, med pogostimi oblikami je tudi urgentna inkontinenca, za katero je značilna nenadna, močna potreba po uriniranju, ki jo je izredno težko zadržati. Včasih se pojavi kombinacija obeh.

Uhajanja včasih ne moremo preprečiti, vsekakor pa lahko za zdravo delovanje mehurja poskrbimo vsak dan. Med najpomembnejšimi ukrepi je zadosten vnos tekočine – pomanjkanje namreč pomeni bolj koncentriran urin, ki lahko draži mehur, poleg tega pa poveča možnost okužbe in zaprtja. Mehur lahko pri nekaterih razdražijo kava, energijske pijače, alkohol, gazirane pijače in večje količine umetnih sladil, zato našteto primerno omejimo. Na stranišče gremo redno, po potrebi: nikakor ne za vsak primer, saj lahko tako mehur navadimo na praznjenje že ob najmanjši količini urina, prav tako je odsvetovano dolgotrajno zadrževanje. Mehur v povprečju praznimo vsakih nekaj ur.

Z rednim pravilnim krčenjem in sproščanjem lahko okrepimo mišice medeničnega dna. FOTO: Galina Zhigalova/Getty Images

Obvezne vaje

Pri preprečevanju in obvladovanju inkontinence imajo pomembno vlogo mišice medeničnega dna, ki podpirajo mehur in druge medenične organe ter pomagajo pri zadrževanju urina. Z rednim pravilnim krčenjem in sproščanjem jih lahko okrepimo. Vaje so še posebno pomembne po porodu, v obdobju menopavze in pri tistih, ki se že spopadajo z uhajanjem. Če nismo prepričani, kako mišice medeničnega dna krepiti pravilno, se posvetujemo z zdravstvenim strokovnjakom, pri večjih težavah nam lahko pomaga tudi fizioterapevt.

Na zdravje mehurja vpliva tudi telesna teža. Odvečna teža povečuje pritisk na mehur in medenično dno, zato lahko že zmerno zmanjšanje telesne teže pripomore k lažjemu zadrževanju urina. Ne pozabimo na redno gibanje, vendar se pri izrazitejši inkontinenci izogibamo dejavnostim, ki ne povzročajo velikega in nenadnega pritiska na medenično dno. Skrbimo za redno odvajanje blata: polno črevo lahko pritiska na mehur, dolgotrajno napenjanje pri odvajanju blata pa dodatno obremenjuje medenično dno. Vlaknine, tekočina in gibanje pomagajo tako prebavi kot mehurju.

Ob težavah, ki niso prehodnega značaja oziroma jih ne moremo ublažiti sami, se posvetujemo z zdravnikom, z obiskom pa ne omahujemo ob nenadnem ali hitrem poslabšanju težav, močni bolečini v medeničnem predelu ali predelu ledvic, krvi v urinu, pekočem ali bolečem uriniranju ter povišani telesni temperaturi.