

Sproži jo lahko migrena. FOTO: Aj_watt/Getty Images

Morda je znak resnega stanja. FOTO: Pixelseffect/Getty Images

Zdravnik pogosto pregleda tudi uho. FOTO: Andreas Kuehn/Getty Images



Vrtoglavica je eden tistih simptomov, ki človeka hitro prestrašijo. Nenadoma se prostor zavrti, telo izgubi občutek za ravnotežje, pogosto se pridružita slabost in siljenje na bruhanje. Marsikdo takrat najprej pomisli na najhujše. A dobra novica je, da je vrtoglavica zelo pogosto povezana z motnjami v notranjem ušesu in ni smrtno nevarna.
V medicini je pomembno razlikovati med vrtoglavico in omotico. Vrtoglavica pomeni občutek vrtenja: zdi se nam, da se vrtimo mi ali da se vrti prostor okoli nas, čeprav mirujemo. Omotica pa pomeni občutek nestabilnosti, slabosti, 'prazne glave', občutek, da bomo omedleli, negotovost pri hoji.

Eden najpogostejših vzrokov prave vrtoglavice je benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica, pogosto označena s kratico BPPV. Ime zveni zapleteno, stanje pa je v osnovi mehansko. V notranjem ušesu imamo ravnotežni organ, v katerem so tudi drobni kristalčki. Če se ti premaknejo tja, kamor ne spadajo, lahko pri določenem položaju glave sprožijo močan občutek vrtenja. Takšna vrtoglavica je običajno kratkotrajna. Pojavi se pri obračanju v postelji, vstajanju, sklanjanju, pogledu navzgor ali hitrem premiku glave. Napad pogosto traja nekaj sekund do manj kot minuto, občutek pa je lahko zelo neprijeten. BPPV praviloma ni nevarna, je pa moteča in poveča tveganje za padce, zlasti pri starejših. Zdravnik jo lahko pogosto prepozna s posebnim položajnim testom, zdravljenje pa vključuje posebne manevre, s katerimi se kristalčki v notranjem ušesu premaknejo nazaj na ustrezno mesto. Eden najbolj znanih je epleyjev manever, ki ga mora pravilno izvesti usposobljen zdravstveni strokovnjak.
Večinoma gre za nenevarne težave zaradi motenj v notranjem
ušesu.
Vrtoglavica je lahko povezana tudi z vnetjem ali draženjem ravnotežnega živca oziroma notranjega ušesa. Pri vestibularnem nevritisu se običajno pojavi nenadna, močna vrtoglavica, ki lahko traja več ur ali dni, pogosto jo spremljata slabost in nestabilna hoja. Sluh je pri tem navadno ohranjen. Pri labirintitisu pa se lahko poleg vrtoglavice pojavijo še težave s sluhom ali šumenje v ušesu.
Drugi možni vzrok je ménièrova bolezen. Zanjo so značilni ponavljajoči se napadi vrtoglavice, ki lahko trajajo od nekaj minut do več ur. Pogosto jih spremljajo šumenje v ušesu, občutek polnosti v ušesu in nihanje sluha. Gre za kronično motnjo notranjega ušesa, ki zahteva specialistično obravnavo.

Vrtoglavico lahko sproži tudi migrena. Pri vestibularni migreni ni nujno, da ima bolnik vedno močan glavobol. Lahko se pojavijo vrtoglavica, občutljivost za svetlobo ali zvok, slabost, motnje ravnotežja in občutek nestabilnosti. Pri nekaterih ljudeh so napadi povezani s stresom, pomanjkanjem spanja, hormonskimi spremembami, nekaterimi živili ali vremenskimi spremembami.
Vrtoglavica je lahko znak resnega stanja, tudi možganske kapi, zlasti če se pojavi nenadoma in jo spremljajo nevrološki znaki. Takoj moramo poklicati nujno medicinsko pomoč, če se ji pridružijo šibkost ali odrevenelost ene strani telesa, povešen ustni kot, motnje govora, zmedenost, dvojni vid, nenadna izguba vida, zelo hud glavobol, težave pri hoji, izguba koordinacije, omedlevica, bolečina v prsih ali težko dihanje.
Če se ji pridruži bolečina v prsih ali težko dihanje, takoj poiščemo zdravniško pomoč.
Nujen pregled je potreben tudi pri vrtoglavici po poškodbi glave, pri novi hudi vrtoglavici pri starejšem človeku, pri nenadni izgubi sluha, pri visoki vročini, otrdelem vratu ali kadar človek zaradi vrtoglavice ne more stati ali hoditi.
Pravilo je preprosto: če je vrtoglavica nova, zelo močna, drugačna kot običajno ali jo spremljajo alarmni znaki, ne čakamo.