Kako smo se prehranjevali pred 20 leti in danes?

Slovenci vse bolj radi posegamo po sadju in zelenjavi, vsaj če gre verjeti podatkom državnega statističnega urada. Kljub tem pozitivnim trendom pa podatki inštituta za varovanje zdravja kažejo, da precejšen del prebivalcev Slovenije živi dokaj nezdravo.

V primerjavi z začetkom 90. let Slovenci dnevno zaužijemo več skoraj vseh skupin živil. Danes je na povprečnem jedilniku največ sadja in zelenjave, sledijo žita, maščobe, beljakovine in sladkor.

Pridni, ko gre za sadje in zelenjavo

Pred 20 leti smo na dan pojedli v povprečju 285 gramov sadja in zelenjave, zdaj ga pojemo približno dvakrat toliko (540 gramov). S takšno potrošnjo smo v Sloveniji dosegli tudi povprečje EU, za katerim smo leta 1991 zaostajali za tretjino, so sporočili iz državnega statističnega urada.

Pojemo več beljakovin in maščob

Povprečna količina žit, ki jih Slovenci pojemo, se ni bistveno spremenila: v letu 2007 je prebivalec Slovenije pojedel na dan povprečno 386 gramov žit. Povečala pa se je dnevna poraba beljakovin, in sicer za 31 odstotkov od leta 1992 do leta 2007. Prav tako se je zelo povečala dnevna poraba maščobe; od 94 gramov na dan v letu 1992 na 122 gramov v letu 2007 (29 odstotkov več). Enako velja tudi za sladkor: leta 2007 smo ga na dan porabili kar 53 odstotkov več kot leta 1992.

Zaužijemo v povprečju 3223 kalorij

Povečanje količine zaužite hrane na prebivalca se izraža tudi v dnevni porabi kalorij na prebivalca. Ta se je od leta 1992 do leta 2007 povečala za 21 odstotkov (z 2670 kalorij na prebivalca v letu 1992 na 3223 v letu 2007).

Življenjske navade se vidijo tudi na postavah ljudi. V letu 2007 je bilo 43 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, normalno hranjenih, slaba dva odstotka pa sta bila podhranjena. Kar 55 odstotkov je bilo prekomerno težkih ali debelih, med moškimi 65 odstotkov, med ženskami pa 45 odstotkov. Debelih (tistih z indeksom telesne mase, večjim od 29) je bilo med vsemi odraslimi prebivalci 17 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk.

Povprečna Slovenka ima 68 kilogramov

Povprečna odrasla prebivalka Slovenije je sicer visoka 165 centimetrov in tehta 68 kilogramov, povprečni odrasli prebivalec pa je visok 178 centimetrov in tehta 83 kilogramov.

Pozabljamo na zajtrk

Inštitut za varovanje zdravja ugotavlja, da čeprav se je zajtrkovanje v zadnjem desetletju bolj uveljavilo, odrasli še vedno najpogosteje opuščajo zajtrk (četrtina moških in petina žensk), medtem ko je kosilo še vedno osrednji obrok. Približno 40 odstotkov vprašanih redno uživa vse tri glavne dnevne obroke, slaba petina pa le enega. Redneje se prehranjujejo ženske, starejši in tisti z nižjo izobrazbo, najmanj pa mlajši odrasli (študentje).

Po ugotovitvah inštituta priporočila manj upoštevajo predvsem moški in mlajši odrasli ter tisti z nižjo izobrazbo in nižjim socialno-ekonomskim statusom. Posledično sta tudi prekomerna telesna teža in debelost bolj izražena pri teh skupinah.