Karpalni kanal je realna nevarnost, v nekaterih primerih je potrebna operacija

Mravljinci v prstih, občutek odrevenelosti, bolečina v zapestju in neprijetno prebujanje ponoči niso vedno le posledica utrujenih rok. Pogost vzrok za takšne težave je sindrom karpalnega kanala, ki povzroča pritisk na mediani živec v zapestju. Ta živec sicer skrbi za občutek v palcu, kazalcu, sredincu in delu prstanca ter sodeluje pri gibanju nekaterih mišic palca. A ko je živec stisnjen, se pojavijo značilne težave. Te se lahko razvijajo postopoma in se pojavljajo le občasno, predvsem ponoči ali pri dejavnostih, pri katerih je zapestje dlje v določenem položaju. Človeka lahko ponoči zbudijo mravljinci ali odrevenelost v prstih, nadlogo pa pogosto lahko odpravi, če roko strese ali premakne. Toda občutka se slej ko prej ni mogoče več znebiti, pridružijo se bolečina, pekoč občutek in oslabelost roke. Predmeti lahko začnejo nepričakovano padati iz rok, težje je na primer odpreti kozarec ali prijeti manjše predmete. Mezinec takrat praviloma ni prizadet.​

Sčasoma se pridružijo bolečina, pekoč občutek in oslabelost roke. FOTO: Bsip/Getty Images

Karpalni kanal je precej utesnjen prostor, zato lahko že otekanje tkiv v njem poveča pritisk na živec. Težave lahko okrepijo ponavljajoči se gibi rok, dolgotrajno upogibanje zapestja, delo v hladnem okolju, opravila z vibracijskimi napravami ali naprezanje, pri katerem moramo močno stiskati oziroma prijemati predmete. Vendar pri mnogih povzročitelja sindroma ni mogoče določiti ali pa gre za kombinacijo različnih dejavnikov. Pogostejši je pri ženskah zaradi manjšega premera zapestnega kanala in zadrževanja vode ob hormonskih spremembah ter starejših zaradi oslabljenih in manj prožnih kit ter vezi. Za težave so sicer dovzetnejši še ljudje po poškodbah ali z določenimi vnetnimi in presnovnimi boleznimi, med drugim z revmatoidnim artritisom ali sladkorno boleznijo. Pogostejši je tudi v nosečnosti, ko zadrževanje tekočine povzroči dodaten pritisk v karpalnem kanalu.

Zmanjšajmo obremenitev

Čeprav nadloge ne moremo z gotovostjo preprečiti, lahko v vsakdanjiku zmanjšamo obremenitev zapestij. Pri delu naj bodo zapestja čim bolj v nevtralnem, sproščenem položaju. Pri delu z računalnikom naj bo tipkovnica nameščena tako, da rok ni treba nenehno lomiti v zapestju, tudi miška naj nam zagotavlja udobno uporabo. Pomembni so tudi kratki in pogosti odmori: če roke več ur obremenjujemo z enakimi gibi, jih za nekaj minut sprostimo, nežno razgibamo prste in zapestja ter, kadar je le mogoče, zamenjamo opravilo. Pri delu z orodjem uporabljamo kar najmanj sile.

Včasih pomaga opornica. FOTO: Anastasiia Bid/Getty Images

Občasno mravljinčenje še ne pomeni nujno sindroma karpalnega kanala, težav, ki ne popuščajo, pa nikakor ni dobro ignorirati. Če se ponavljajo odrevenelost, bolečina ali šibkost, predvsem če motijo spanec ali vsakodnevna opravila, je smiseln pregled pri zdravniku. Ob zgodnji diagnozi lahko preprečimo zaplete in težave odpravimo s prilagoditvijo dejavnosti, fizioterapijo in opornico za zapestje. Pri hujših ali dolgotrajnih težavah so na voljo tudi druge oblike zdravljenja, v nekaterih primerih pa je potrebna operacija, s katero sprostijo pritisk na živec.