Kašelj je naravna obramba

Pomagamo si z izdatnejšim pitjem tekočin in izpiranjem nosu z raztopino soli, pri trdovratnem kašlju, ki ne popušča in se celo stopnjuje, in drugih pridruženih simptomih poiščemo zdravniško pomoč.

Nizke temperature so že pokazale svoje zobe, tako pa tudi prehladna obolenja, ki so v zadnjih tednih že marsikoga položila v posteljo. Večinoma otroke, ki so v organiziranem varstvu, in mlajše šolarje, številne družine so tako v letošnji jeseni že pošteno prilagodile dnevni ritem življenja.

»Vzrok kašlja so večinoma virusne okužbe dihal,« pojasnjuje asist. dr. Matjaž Homšak, dr. med., spec. pediater iz zasebne ambulante Moj pediater v Lenartu v Slovenskih goricah. »Virusi se hitro širijo med ljudmi, ki so v skupnem prostoru. Prenašajo se s kapljicami izdihanega zraka, ki jih vdihujemo v večji količini, ko smo v skupnem prostoru. Ko zbolimo, se navadno v začetku slabo počutimo, lahko se pojavi povišana telesna temperatura, nato še kašelj, ki nas ob vsem najbolj skrbi. A v tem primeru govorimo o običajnem kašlju, ki je pravzaprav zelo koristen. Je namreč refleks, ki organizmu pomaga očistiti dihalno pot klic in sluzi, ki se ob prehladnih obolenjih kopičijo v dihalih.« Ta nenevarni kašelj največkrat mine v treh ali štirih dneh. Otroci izrazito kašljajo v prvih dneh sveže okužbe dihal, kažejo znake vnetja zgornjih dihal, kot so izcedek iz nosu, poln nos in pordela sluznica, pridruži se lahko tudi povišana telesna temperatura. »Kašelj ima tukaj nalogo obrambe,« nadaljuje pediater. »Osnovni znaki bolezni minejo navadno v nekaj dneh, otrok pa lahko še zmeraj kašlja, posebno prvih 14 dni. Če ob kašlju ni vidnih znakov motene aktivnosti otroka, otrok pa po epizodi kašlja nadaljuje svojo dejavnost in je tudi sicer polno aktiven, ni nobenih razlogov za preplah. To je obdobje tako imenovanega izzvenevanja. Najbolj značilno pri tem je, da so obdobja brez kašlja vse daljša, otrok postopno tudi ponoči ne kašlja več, česar pa ne opažamo v začetku bolezni. To je obdobje, ko obisk zdravnika samo zaradi kašlja ni smiseln. Najpreprosteje je v takšnem počasnem izzvenevanju bolezni s kašljem slediti pogostosti napadov, to zapisati – tako ugotovimo, da so epizode vse redkejše.«

Kaj lahko storimo sami?

In kdaj je potreben obisk zdravnika zaradi kašlja? »Pri izrazitejših spremljajočih znakih bolezni, pri vročini, ki vztraja več kot tri dni, oslabelosti, dihalnih težavah, bolečinah, zavračanju hrane in tekočine, krvavem izpljunku,« pojasnjuje sogovornik. »Več ko je pridruženih znakov kašlju, hitreje se odločamo za obisk zdravnika. Dogaja se tudi, da se otrokove začetne težave z vročino prehodno pomirijo, intenziteta kašlja pa ostaja tudi po 3. do 4. tednu enaka ali se celo stopnjuje, v takem primeru bomo v 6. do 8. tednu stalnega enakega kašlja obiskali zdravnika. Podobno velja, če kašelj spremljajo gnojni izpljunek, vse večja utrujenost, zadihanost ob naporu, hujšanje, težave s spanjem in motena koncentracija.«

Kako pa lahko kašelj ublažimo sami? Na tržišču je pisana paleta sirupov, zeliščnih čajev, napitkov po babičinih receptih, vendar zdravnik opozarja: »Po več raziskavah na velikem številu otrok in v daljšem obdobju niti eden od tako imenovanih sirupov za kašelj ni pokazal, da bi bil učinkovitejši kakor placebo. Zdravniki tako neradi svetujemo katere posebne sirupe in raje priporočamo izdatnejše pitje tekočine in izpiranje nosu z raztopino soli. Prednost pri zmanjšanju kašlja imata namreč dobra prehodnost dihal in bolj tekoča sluz, saj se ob kašlju ta lažje izloči. Uspeh takšnega vlaženja je še najočitnejši pri dojenčkih. Tudi inhalacije eteričnih olj s slano raztopino nimajo pomembnejše prednosti pred opisanimi postopki lokalnega vlaženja.«

Ko nastopijo zapleti

Pri dolgotrajnem kašlju z zapleti se zdravnik odloči za druga zdravila in dodatne preiskave, ki jih pri običajnem kašlju ne opravljajo. Nadaljuje: »Če se običajen prehlad stopnjuje in prehaja v pljučnico, še ni nikakršnega razloga za preplah. V večini primerov so to virusne pljučnice, ki potekajo enostavno, otrok potrebuje le počitek v domačem okolju in tekočino, teh pljučnic se ne zdravi z antibiotiki. Tudi če laboratorijski izvidi nakazujejo na bakterijsko pljučnico, se lahko otrok zdravi doma z antibiotikom, ki ga predpiše zdravnik. Posebno pri šolarjih velikokrat potrdimo pljučnice, ki jih prebolijo stoje in vse mine brez posledic. Bolnišnično zdravljenje je potrebno le pri zapletih s hudim vnetjem in oteženim dihanjem.« Kot vemo, so otroci, ki so vključeni v organizirano varstvo, zaradi prilagajanja imunskega sistema in izpostavljenosti klicam najbolj na udaru pogostih obolenj zgornjih dihal. Ko obolenje prebolijo, se kaj hitro vrnejo v vrtec in že v nekaj dneh pogosto nastopi nova bolezen, nadaljuje as. dr. Matjaž Homšak: »Ker gre za dihala, se pogosto pojavljata kar stalen kašelj in izcedek iz nosu, dihajo z odprtimi usti. To so značilni znaki povečanja žrelnice zaradi ponovljenih in pogostih okužb dihal. Velikokrat smrčijo v spanju, imajo nosljajoč govor in še vnetja srednjega ušesa. Pri stopnjujočih se vnetjih, hudih motnjah spanja ali težavah z govorom se žrelnica operativno izlušči.«

Ne pozabimo, kašelj je le znak bolezni: če gre za lažje obolenje, ki mine samo, tudi na kašelj ne moremo vplivati. Tudi pri zdravem otroku lahko opazimo kašelj do kar dvanajstkrat na dan, sklene sogovornik: »Pri težjih obolenjih dihal pa je le presoja zdravnika tista, ki bo omogočila pravilno zdravljenje in povzročila, da bo po zdravljenju kašelj prenehal. Kašelj je koristen, ker je del naravne obrambe. Zaustavitev kašlja je smiselna le v primerih hudih bolezni dihal, ko drugače bolezni več ne moremo zdraviti. Za takšno umiritev kašlja se uporabljajo zdravila, ki delujejo delno uspavalno in so za otroke lahko tudi nevarna.«

Včasih so potrebne inhalacije olajševalca, pri zapletih pa je nujno pravočasno in ustrezno zdravljenje. Foto: Shutterstock Bronhiolitis ali astma? Astma, bronhitis in bronhiolitis se lahko naključno začnejo kot prehlad, nato pa se zožijo dihalne poti in pojavi se oteženo dihanje. »V lažjih primerih zdravnik predpiše inhalacije olajševalca, in če otrok ne potrebuje dodatka kisika, se zdravi doma,« pojasnjuje as. dr. Matjaž Homšak. »Poseben problem so le dojenčki do šestega meseca, ki po začetni lahki bolezni v drugem do tretjem dnevu razvijejo zelo hitro dihanje, prenehajo jesti, kar je že znak bronhiolitisa, in pogosto obležijo v bolnišnici. Pogoste ponovitve bronhitisa so lahko znak astme, ki je kronična bolezen in se zdravi s posebnimi zdravili za nadzor bolezni.« Oslovski kašelj, ki je včasih povzročal hude tegobe in zaplete ter celo smrt, je z uvedbo cepljenja v Sloveniji skorajda izginil: »Tudi ponovitev cepljenja v osnovnih šolah je precej zmanjšala zbolevanje starejših otrok. Huda stran te okužbe je kašelj, ki kljub pravilnemu zdravljenju traja do štiri mesece, napadi kašlja pa so zelo utrujajoči.«