Kdo naj sploh še pije mleko?

Samo en kozarec mleka na dan lahko izboljša možganske funkcije, zatrjujejo strokovnjaki z univerze Maine v ZDA: izsledki njihove študije namreč kažejo, da redno uživanje mleka zagotavlja kar petkrat večjo uspešnost pri spominskih testih, zato naj bi ga pili predvsem starejši, ki bi tako lahko ublažili upad kognitivnih sposobnosti.

Vpliva na zdravje

Seveda so za možgane dobrodejni tudi vsi mlečni izdelki, so še pojasnili, denimo jogurt, sir in celo sladoled, ki jih lahko brez težav vključimo v vsakodnevno prehrano, če pijemo kavo ali čaj, naj bo mleko, bogato s kalcijem, magnezijem, vitaminom D in beljakovinami, obvezen dodatek, priporočajo, kdor ima težave s holesterolom, naj raje izbere izdelke z manj maščobami. A prav mleko je v središču številnih raziskav, ki preverjajo varnost te nekoč čudežne bele tekočine: po nekaterih ocenah naj bi namreč pripomoglo k razvoju številnih resnih stanj in bolezni, kot so zaprtje, anemija, diabetes, srčna obolenja, ateroskleroza, artritis, ledvični kamni, chronova bolezen, multipla skleroza, depresija, razdražljivost, alergije, levkemija in mnogo drugih vrst raka. Mnenja o vplivu mleka na zdravje so si tako neverjetno nasprotujoča: potem ko stroka po eni strani poudarja dobrodejne učinke, vse več posameznikov opozarja na izboljšano počutje, potem ko so iz prehrane izločili prav mleko, številne raziskave pa se vse bolj približujejo prepričanju, da človek sploh ne potrebuje kravjega mleka.

Mleko živalim

To naj pije teliček, dojenček potrebuje človeško, materino, je bilo že zdavnaj potrjeno: prvo, ki je koncentrat hormonov in beljakovin, omogoča teličku, da v dveh do treh letih zraste v odraslo žival in pridobi nekaj sto kilogramov teže, človek pa raste veliko počasneje, približno 20 let, v tem času pa pridobi od 50 do 90 kilogramov in razvije sorazmerno večje ter bolj razvejene možgane, zato je inteligenčni kvocient dojenih otrok dokazano višji kot inteligenčni kvocient otrok, ki so bili hranjeni s kravjim mlekom. Tako so se v največji zagati nedvomno znašli prav starejši, ki jim nove raziskave mleko priporočajo, druga znana dejstva pa ga odsvetujejo: odrasel človek namreč ne potrebuje rastnih hormonov, povrhu pa njegov organizem ne proizvaja encima za presnovo težko prebavljivega mleka.

Mleko pomeni tudi ekološki davek

Verjetno pa so v okusnem napitku najspornejše številne nevarne substance, kot so ostanki antibiotikov in drugih zdravil, s katerimi pomagajo kravam, obolelim zaradi neustreznih bivanjskih razmer, saj so vse življenje zaprte in morda celo priklenjene v hlevih. Poleg pomanjkanja gibanja govedo pesti še neprimerna prehrana, torej pripravki iz soje in semen bombaža ter industrijska krma, sestavljena iz odpadkov iz pekarn, kokošjega gnoja in lupin citrusov, da ne govorimo o pesticidih, herbicidih in drugih kemičnih dodatkih, ki prav tako prehajajo v mleko. Mnogi pa opozarjajo še na ekološki davek: po nekaterih podatkih je metan, ki se pri prebavi izloča iz črevesja krav, največji onesnaževalec ozračja in povzročitelj ozonskih lukenj. Ali je mleko torej okusen in bogat vir kalcija ter vitaminov ali zgolj nepotrebna in celo nevarna dobrina, mora torej znova presoditi vsak posameznik.