

FOTO: Gettyimages

FOTO: Nata Vkusidey/Gettyimages

FOTO: Sanny11/Gettyimages

FOTO: Gettyimages




Redno uživanje sliv prinaša številne koristne učinke na zdravje. Temno vijolične, rdeče in modre sorte so bogate z antocianini, naravnimi rastlinskimi pigmenti z močnim antioksidativnim delovanjem. Ti pomagajo nevtralizirati proste radikale, ki lahko poškodujejo celice in prispevajo k nastanku telesnih vnetij, ta pa v kronične bolezni. Raziskave kažejo, da je uživanje sliv in izdelkov iz njih povezano z manjšim tveganjem za nekatere vrste raka, med drugim raka dojk in debelega črevesa.
Že dolgo veljajo za naravnega zaveznika zdrave prebave. Vsebujejo naravni sladkorni alkohol, ki spodbuja mehčanje blata in olajša odvajanje. Zato sveže in suhe slive ter njihov sok pogosto priporočajo vsem, ki imajo težave z zaprtjem.
Čeprav ena sliva vsebuje približno 7,5 grama ogljikovih hidratov, ne povzroči hitrega porasta krvnega sladkorja. Prehranske vlaknine upočasnijo prebavo, nekatere rastlinske spojine pa izboljšajo občutljivost telesa za inzulin. Zato so ti sadeži dobra izbira tudi za osebe, ki želijo ohranjati stabilno raven glukoze v krvi.

Bogate so s kvercetinom, naravnim polifenolom z antioksidativnimi in protivnetnimi lastnostmi. Te snovi prispevajo k zdravju krvnih žil in pomagajo zmanjšati tveganje za bolezni srca in ožilja.
Polifenoli v slivah spodbujajo prekrvitev možganov, kar lahko ugodno vpliva na spomin, zbranost in druge miselne sposobnosti.
Zaradi vsebnosti vitaminov C in K ter kalija igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih kosti. Raziskave kažejo, da redno uživanje suhih sliv zlasti pri ženskah po menopavzi, upočasni izgubo kostne mase in zmanjša tveganje za osteoporozo.
Suhe slive nastanejo s sušenjem svežih plodov, pri čemer izgubijo vodo, naravni sladkorji pa postanejo bolj skoncentrirani, zato so energijsko bogatejše.

Ker so suhe slive zelo sladke, jih hitro pojemo več, kot je priporočljivo, sveže pa zaradi velike vsebnosti vode dlje nasitijo in pomagajo pri uravnavanju telesne teže.
Pri nekaterih lahko sveže slive povzročijo alergijo. Najpogostejši simptomi so:
To se najpogosteje pojavi pri osebah, ki so alergične na cvetni prah breze, saj so beljakovine v slivah podobne beljakovinam v brezovem cvetnem prahu. Dobra novica je, da kuhane, pečene ali drugače toplotno obdelane slive teh težav praviloma ne povzročajo.

Strokovnjaki priporočajo pet do osem svežih sliv na dan, kar pomeni približno 150 do 200 gramov. Tako telo dobi dovolj prehranskih vlaknin, vitaminov in antioksidantov. Pri suhih zadostujejo štiri do šest plodov na dan, saj vsebujejo precej več naravnih sladkorjev in energije. Slive so odličen primer, kako lahko preprosto sezonsko sadje pomembno prispeva k zdravju. So okusne, lahko dostopne in bogate s hranili, zato si brez dvoma zaslužijo mesto na poletnem jedilniku.