Kdor se smeji, dlje živi

Smeh je pomemben pogoj za zdravje. Številne raziskave namreč potrjujejo, da smejanje krepi imunski sistem, znižuje krvni tlak in blaži bolečino.

Serotonin je zakon

Med smehom možgani pospešeno sproščajo hormon sreče serotonin, ki navdaja z motivacijo, in dopamin, ki posameznika napolni z ustvarjalnostjo in optimizmom. Poleg tega se med smejanjem v telesu znižuje raven stresnega hormona kortizola, z 10- do 15-minutnim smehom pa organizem porabi 50 kalorij.

Učinkuje podobno kot telovadba

Kadar se ljudje smejijo, se raztegujejo tako mišice obraza kot telesa, poveča se srčni utrip, hitreje dihajo in tako svoje celice izdatneje bogatijo s kisikom. Smeh ima na telo podoben učinek kot lahka telovadba, se strinjajo znanstveniki. Dodajajo pa še, da je za dolgo življenje izjemno pomembna sposobnost smejati se samemu sebi.

Smejte se na svoj račun

Tisti, ki poznajo in prenesejo šalo na svoj račun, imajo mnogo bolj optimističen pogled na prihodnost in mnogo bolj razvite socialne veščine kot posamezniki, ki tega ne prenesejo. Dobrovoljne ljudi okolica tudi zlahka sprejme medse, kar še povečuje občutke zadovoljstva, pojasnjujejo psihologi.

Otroci do 300-krat na dan

Zgledujte se torej po otrocih in se kar največ smejte. Otroke za zgled navajamo zato, ker se odrasli od srca nasmejijo približno 17-krat, otroci pa tudi do 300-krat na dan.