Kila je lahko nevarna: to so primeri, ko je treba čim prej obiskati zdravnika

Kile so lahko, glede na anatomsko lego, zunanje ali notranje. Delijo se glede na vzrok nastanka. Lahko so prirojene, pridobljene ali kombinacija obojega. Pridobljena kila se lahko pojavi kot posledica nenadnega dviganja težjih bremen, debelosti ali nosečnosti in drugih stanj, ki povzročajo zvišan tlak v trebuhu ter kot posledica operacij. Pogosteje imajo kile moški: razmerje med spoloma je 12:1. Med seboj se razlikujejo tudi glede na stanje vsebine kilne vreče – dela kile, ki gleda ven iz trebušne stene. T. i. reponibilne so tiste, pri katerih vsebino kilne vreče brez večjih težav potisnemo iz vreče v trebušno votlino, nereponibilne pa tiste, pri katerih takšen potisk ni mogoč, ker so prirasle ali pa ukleščene. Med slednje spadajo strangulirane kile, pri katerih ukleščenost povzroča motnjo v prekrvitvi vsebine kilne vreče.

Nekatere kile so popolnoma brez simptomov in jih odkrijemo med rutinskim zdravniškim pregledom. Prvi znak je pogosto vidna izboklina. Ta včasih izgine, ko se uležemo, in se ponovno pojavi, ko stojimo ali smo fizično aktivni. Lahko jih spremlja bolečina, ki se pogosto poslabša z aktivnostjo, kot je dvigovanje težkih predmetov, kašljanjem ali dolgotrajnim stanjem. Kile povzročajo tudi druge simptome, kot so občutek šibkosti ali pritiska v prizadetem območju, pekoč občutek ali nelagodje. Čeprav pogosto ne zahtevajo vedno takojšnje medicinske intervencije, so lahko tudi nevarne. Tveganje povzroča predvsem takrat, ko se del struktur v trebušni votlini, npr. črevo, ujame ali zavije znotraj kile in prekine lastno oskrbo s krvjo.

Barva kože

A kdaj moramo takoj ukrepati? Kadar se bolečina iz blage nenadoma spremeni v hudo ali pa nenadoma začutimo bolečino, ki je prej nismo čutili, ali pa je ta bolečina nenadoma postala ostra, huda in naraščajoča, je treba čim prej poiskati zdravniško pomoč. Čimprejšnje ukrepanje je nujno tudi, kadar izboklina ne izginja. Če postane trda, otekla ali se zatakne, to lahko kaže na nevarno ujeto kilo, takojšen odhod k zdravniku je nujen. Vsaka slabost, bruhanje ali prebavne težave so lahko znak za alarm in zahtevajo takojšnjo intervencijo, slab znak pa so tudi napihnjenost in težave pri prehajanju plinov ali blata.

Da ni nedolžna, pove tudi barva kože okoli kile. Če postane rdeča, vijolična ali temna, če jo spremljajo bolečina, povišana telesna temperatura in srčni utrip ter sčasoma še slabost, bruhanje, je potrebna takojšnja operacija. Slab znak so tudi vročina in znaki okužbe, kot so mrzlica, hitro bitje srca ali naraščajoča občutljivost okoli kile. Ker kila pogosto s časom raste, je slej ko prej potreben kirurški poseg. Operacija je načeloma varna in brez hujših zapletov, nekoliko hitrejše je okrevanje po laparoskopiji. Najpogostejši zaplet po operaciji je ponovitev.

Zdravnik lahko potisne kilo nazaj in tako odloži operacijo. FOTO: Henadzi Pechan/Getty Images

Izbočeni del kile se imenuje kilna vrečka. FOTO: Jitendra Jadhav/Getty Images