

FOTO: Gettyimages

FOTO: Almaje/Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Nata_vkusidey/Gettyimages




Kivi izvira iz Kitajske, od tam se je razširil na Novo Zelandijo ter na koncu prišel v Evropo in Ameriko. Uspeva tudi v Sloveniji, vrhunec sezone obiranja pa je prav jesen.
150 gramov kivija vsebuje:

Kivi je odličen vir vitamina C, vodotopnega vitamina, ki krepi imunski sistem, pomaga v boju proti stresu in staranju ter pospešuje celjenje ran.
En kivi vsebuje približno 53 miligramov tega vitamina, kar je več kot ena pomaranča.
Ena od raziskav med starejšo populacijo je prišla do zaključka, da uživanje kivija lahko pomaga skrajšati trajanje in zmanjšati intenzivnost dihalnih okužb.
Je tudi dober vir kalija in ga vsebuje več kot banana. Kalij je ključen mineral za ohranjanje ravnotežja tekočin in elektrolitov v organizmu. Študije kažejo, da imajo ljudje z višjim vnosom kalija nižji krvni tlak.
Pomanjkanje kalija se kaže v obliki mišičnih krčev, utrujenosti, visokega tlaka, omotice, napihnjenosti, zaprtja, dehidracije in suhe kože. Zadosten vnos tega minerala pa je povezan z nižjim tveganjem za možgansko kap, zagotavlja boljšo gostoto kosti in manjšo verjetnost za ledvične kamne.
Kivi vsebuje še vlaknine, ki spodbujajo zdravje črevesja in pomagajo uravnavati holesterol. Prehrana, bogata z vlakninami, prispeva k zdravi telesni teži in manjšemu tveganju za bolezni srca in ožilja.
Poleg tega so v sadežih zastopani še folna kislina, cink, lutein (za zdrave oči) in vitamin K.
Po raziskavi Medicinske univerze v Tajpeju plod kivija vsebuje številne zdravilne spojine, med njimi antioksidante in serotonin, ki lahko pomagajo pri motnjah spanja.

Čeprav veliko ljudi uživa kivi, se še vedno razpravlja o tem, ali je užiten tudi njegov rjavi olupek.
Olupek kivija, tako kot meso, vsebuje veliko hranil, zlasti vlaknine in vitamin E, poleg tega ima več antioksidantov kot samo meso.
Mnogi olupek odstranijo zaradi njenega neprijetnega okusa in teksture. A dlakasto površino lahko enostavno odstranite z brisanjem s papirnato brisačo ali krpo ali z nežnim strganjem z žlico.
Najbolj priporočljivo je izbrati ekološko pridelan kivi.

Uživanje kivija je varno za večino ljudi, izjema so tisti, ki so nanj alergični.
Znaki alergije vključujejo srbečico v grlu, otekel jezik, težave pri požiranju, bruhanje in kožne izpuščaje.
Tveganje za alergijo je večje pri alergičnih na lešnike, avokado, pšenico, fige ali semena maka.
V nekaterih primerih kivi upočasni strjevanje krvi, kar lahko poveča tveganje za krvavitve. Zato se mu je, če imate motnje strjevanja krvi ali se pripravljate na operacijo, bolje izogibati.
Priporočena količina je odvisna od starosti, zdravstvenega stanja in potreb posameznika, vendar je količina od enega do treh plodov na dan dovolj za primeren vnos hranilnih snovi v telo, piše Miss zdrava.