Čeprav so okužbe dihal pogostejše v hladnejših mesecih, lahko virusi krožijo tudi poleti, ko se jim pridružijo še vročina, suh zrak iz klimatskih naprav, temperaturni šoki, alergeni in slabša kakovost zraka. Zato ni nenavadno, da nas sredi poletja presenetijo kašelj, zamašen nos, boleče grlo ali občutek težkega dihanja.
Poletni prehladi so najpogosteje virusnega izvora. Povzročajo jih lahko rinovirusi, ki so najpogostejši povzročitelji navadnega prehlada, pa tudi enterovirusi, ki se pogosteje pojavljajo v toplejšem delu leta. Simptomi so podobni kot pozimi: izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje, boleče ali praskajoče grlo, kašelj, utrujenost, blag glavobol in včasih nekoliko povišana telesna temperatura.
Hladen in suh zrak iz klimatske naprave lahko izsuši sluznico nosu in žrela, kar povzroči draženje, kašelj, hripavost ali občutek praskanja v grlu. FOTO: Mario Arango/Getty Images
Klima ne povzroči prehlada. Lahko pa hladen in suh zrak iz klimatske naprave izsuši sluznico nosu in žrela, kar povzroči draženje, kašelj, hripavost ali občutek praskanja v grlu. Pri občutljivih ljudeh lahko nenaden prehod iz vročine v močno ohlajen prostor sproži tudi zamašen nos ali poslabša simptome astme. Težava nastane tudi, če klimatske naprave niso redno vzdrževane. V filtrih se lahko nabirajo prah, plesni in drugi delci, ki dražijo dihala in poslabšajo alergije. Zato strokovnjaki priporočajo redno čiščenje filtrov, zmerno hlajenje prostorov in izogibanje neposrednemu pihanju hladnega zraka v obraz ali telo.
Prehlad ali alergija?
Poleti se pogosto pojavi vprašanje, ali gre za prehlad ali alergijo. Pri alergiji so pogosti kihanje, srbeče oči, voden izcedek iz nosu in zamašen nos, telesne temperature pa običajno ni. Pri virusni okužbi se pogosteje pojavijo boleče grlo, utrujenost, kašelj, bolečine v mišicah in lahko tudi nekoliko povišana temperatura. Če simptomi trajajo dlje, se ponavljajo ob izpostavljenosti cvetnemu prahu ali se poslabšajo zunaj, je verjetnejša alergija. Če so se težave pojavile nenadno, po stiku z bolno osebo, in se v nekaj dneh postopno spreminjajo, gre verjetno za okužbo.
Večina poletnih prehladov mine sama od sebe. Pomagajo počitek, dovolj tekočine, izpiranje nosu s fiziološko raztopino, izogibanje cigaretnemu dimu in zmerna uporaba zdravil za lajšanje simptomov. Antibiotiki pri virusnem prehladu ne pomagajo.
Poletni prehladi so najpogosteje virusnega izvora. FOTO: Imgorthand/Getty Images
Poleti težav ne povzročajo le virusi in alergije. Ob sončnem in vročem vremenu se lahko poveča koncentracija prizemnega ozona, ki draži dihalne poti. Pri občutljivih ljudeh lahko sproži kašelj, pekoč občutek v žrelu, stiskanje v prsih, težko dihanje ali poslabšanje astme. Dihala dodatno obremenijo tudi drobni delci v zraku, zlasti ob požarih v naravi, suši ali onesnaženem mestnem zraku. Zato je ob dneh s slabšo kakovostjo zraka priporočljivo omejiti večje telesne napore na prostem, posebej sredi dneva in popoldne, ko je obremenitev zraka pogosto največja.
Zdravniško pomoč je treba poiskati, če se pojavijo težko dihanje, piskanje v prsih, bolečina v prsnem košu, visoka ali dolgotrajna vročina, izrazita oslabelost, modrikaste ustnice ali če se stanje po nekaj dneh ne izboljša oziroma se poslabša. Posebej pozorni morajo biti otroci, starejši, nosečnice, ljudje z astmo, KOPB, srčno-žilnimi boleznimi in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.
