Kmetija coprnikov in različnih čajev (FOTO)

Šmohor je priljubljena izletniška točka v bližini Laškega in se ponaša s pisanimi planotami in gozdovi. V naselju Slivno je kmetija Pr' Kofetl, kjer z ljubeznijo do divje rastočih zelišč in lesa združujejo oboje. Na njivi in travnikih rastejo zelišča, ki jih Silva Kajtna Poženel, že deset let ima dopolnilno dejavnost na kmetiji, goji za različne čajne mešanice, njen mož Gorazd, ki je izučeni mizar, pa izdeluje lesene zaboje, v katerih čaji, ki jih pridelajo iz zelišč, romajo na stojnice različnih tržnic in prireditev po Sloveniji. Lična vitrina s čaji s kmetije Pr' Kofetl je tudi v planinskem domu na Šmohorju. Sicer pa Gorazd izdeluje še druge lesene izdelke, od igrač do vrtnih garnitur, ki jih lahko najdemo na policah trgovin, ki prisegajo na naravne in do narave prijazne reči.

Prijetno aromatični trenutki

»Veste, moj oče se je pred 40 leti ukvarjal z govedorejo, imeli smo po 12 krav molznic, mleko pa smo nosili v dolino, v naselje Debro pri Laškem, kjer je precej blokov, in tam smo imeli res veliko odjemalcev. Danes se zato rada pošalim, da je kar veliko otrok iz Debra zraslo ob našem mleku,« je dejala Silva Kajtna Poženel, ki je ravno sredi projekta, v okviru katerega bodo v podružnični osnovni šoli v Debru postavili visoke grede, v katerih bodo otroci potem sami gojili zelišča.

»Že zdaj dobro sodelujemo s to in tudi drugimi šolami, zaradi česar sem res prijetno presenečena, kako dobro otroci poznajo zelišča. Šola v Debru bo v okviru projekta postavila tudi zbiralnik vode, kompostnik in mizo pri čebelnjaku za učilnico v naravi. Tam bomo prirejali tudi delavnice, na katerih bodo spoznavali zelišča,« nam je še povedala zeliščarka Silva Kajtna Poženel, ki na svoji največji njivi, veliki približno hektar, goji konopljo in ajdo. »Konoplja je glavna na naši kmetiji, gojili so jo že naši predniki za vlakna, iz katerih so potem izdelovali odlične vrvi. Danes industrijsko konopljo gojimo zato, da njene poganjke naberemo za konopljin čaj s preverjeno dobrimi učinki. Gojenje konoplje je predlagal gospodar Gorazd zaradi ponavljajočih se vnetij pri otrocih. Čajne mešanice so vir prijetno aromatičnih trenutkov, s posameznimi čaji, kot so ajda, črna detelja, bezeg, breza in drugi, si izboljšujemo počutje, tako kot so to počeli in znali že naši modri pradedje. Tudi moj stari oče Jože Kajtna je bil zeliščar, takim so včasih rekli kar coprnik,« se je pošalila Kajtna Poženelova, ki na svojih visokih gredah goji tudi žajbelj, meto, meliso, kamilico, ognjič in številna druga zelišča.

Na kmetiji v Slivnem, tik pod Šmohorjem, rastejo zdravilna in koristna zelišča. FOTO: Mojca Marot

Mešanice ljubkih imen

Nabira tudi dobro misel, pljučnik, bezeg, citronko in druge rastline. Izpod njenih rok nastajajo izvirne čajne mešanice z ljubkimi imeni, ki so navdih za odlično skodelico čajnih napitkov, denimo, Bezgova Metka, Čaj za otroke, Vedno dobre misli in podobno. Ker na zraku posušena zelišča pakirajo v lične steklenke ali kompostno razgradljive vrečke, so ti čaji zelo prisrčno in primerno darilo za vsakogar. »Naše najboljše čaje so degustirali tudi strogi ocenjevalci in nam podelili znamko Okusiti Laško, nekatere mešanice se ponašajo tudi z zlatim in srebrnim priznanjem, ki so jih prejele na Dobrotah slovenskih kmetij,« je še povedala sogovornica, ki je tudi sama zrasla na kmetiji, ki je še danes zatočišče naravnih čajev in edinstvenih čajnih mešanic, ki izvirajo izpod Šmohorja.

Pa še to nam je povedala: vse rastline obirajo ročno, jih sušijo na zraku ter shranjujejo v primernem okolju. Redno so prisotni na tržnici v ljubljanskem BTC, kjer se na stojnici pogosto znajdejo tudi sladke marmelade.

Čajne mešanice z ljubkimi imeni so lahko tudi zdravo darilo. FOTO: Mojca Marot