Ko je črevesje v težavah, se odzove z drisko ali zaprtjem, to je rešitev

Neurejena prebava je nedvomno opozorilo, da je v našem življenjskem slogu potrebna sprememba. Napenjanje, vetrovi, krči, zaprtje, spet drugič driska: vse to povzroča slabo počutje in nas ovira pri vsakdanjiku, a dobra novica je, da lahko prebavo uredimo brez posebnega odrekanja ali truda. Potrebna sta le doslednost in nekaj discipline pri mizi. In seveda želja, da živimo bolj zdravo.

Prebavni proces se začne v ustih, na poti do zadnjika, ko nastopi zadnji korak, odvajanje, pa se večkrat zaplete. A naša naloga je, da poskrbimo za odpornost prebavnega trakta in okrepimo tudi svoj imunski sistem. Zato preprečimo vnos strupov v telo in razrast parazitov; telesu raje zagotovimo energijo s kakovostnimi živili, iz katerih bo črpalo vse dragocene snovi za zdravje, dobro počutje in boj z vsakdanjimi izzivi iz okolja.

Prehrana naj vsebuje veliko vlaknin. FOTO: Arx0nt/Getty Images

Zlata pravila, ki veljajo za vse, se glasijo: čim manj alkohola, kave, poživil, ki dražijo črevesje, več manjših obrokov na dan, raznovrstna živila s čim več vlaknin. Nekateri opravijo veliko potrebo vsak dan, nekateri večkrat, nekateri pa komaj enkrat na tri dni: strokovnjaki mirijo, da pogostost ni tako pomembna kot sama doslednost, saj na odvajanje blata vpliva več dejavnikov, tudi dolžina črevesja in peristaltika.

Spodbuda gibanja

Ko opazimo neželene spremembe, nas telo opozarja, da je prebava v težavah in da je potrebno ukrepanje. To se nemalokrat zgodi ravno med oddihom, ko se prebava na neljube spremembe okolja in drugačno prehrano odzove z zaprtjem ali drisko; takrat je nujno še dodatno poskrbeti za ravnovesje z ustreznimi probiotiki, sploh če nas je doletela okužba, ki zahteva zdravljenje z antibiotiki. Vedno sta nujna uživanje veliko tekočine in pa zadostno gibanje (če smo seveda dobrega počutja), vsaj nekajkrat na teden naj bo rekreacija intenzivna, da dodatno spodbudimo peristaltiko.

Voda mehča blato in lajša odvajanje. FOTO: Kieferpix/Getty Images

Kot rečeno, na jedilnik nujno uvrstimo čim več vlaknin, predvsem žitnih otrobov, polnozrnatih živil, zelenjave, stročnic in sadja. Ti v telesu vežejo nase vodo in tako mehčajo blato, za želeni učinek pa je seveda treba piti dovolj vode. Ko zaslišimo klic narave, se odzovemo čim prej. Pri večini ljudi se črevesje prebudi že navsezgodaj, pri drugih se to zgodi pozneje. Kakor koli že, blata ne zadržujemo, saj tako zastaja v črevesju, kjer se zasuši, izločanje pa je potem počasnejše in oteženo. Zaprtje ali driska sta lahko tudi posledica uživanja nekaterih zdravil, zato se ob morebitnih težavah posvetujemo z zdravnikom.

V ozadju so seveda lahko tudi nekatere bolezni, zato smo vedno pozorni na spremembe, kot so barva in debelina blata, morebitno bruhanje, pogosto povišana telesna temperatura in izguba teže.