Ko je razhod edina mogoča pot

Razum, pogovor, potrpežljivost in včasih celo ljubezen niso vedno dovolj, da bi zveza trajala. Ko so vse možnosti izčrpane, odnos pa še kar ni takšen, kot bi moral biti, je čas za končno odločitev: vztrajati ali odnehati. Če so odnosi nepopravljivo načeti, jih je najbolje prekiniti. In čeprav se že zgolj ob misli na razhod pojavi občutek krivde in predvsem strah pred njegovimi posledicami, je najbrž čas, da zveza razpade.

Pogoj sta odločnost in moč

Razhod ni nikoli lahek, zanj je treba veliko moči in odločnosti, da se ponovno zgradi življenje in odkrije lastna identiteta. Seveda je vedno tudi druga pot:  ostati v slabi zvezi in ji dovoljevati, da nas še naprej duši. Vsak se pač mora odločiti sam.

Prva ovira: občutek krivde

V večini primerov so največja ovira občutek krivde in dvomi, ali smo res storili vse, kar bi lahko, ali smo prehitro obupali, kako bo odločitev vplivala na partnerja in na otroke itd. Misel, da bodo mnogi prizadeti, mnoge prepriča, da ostanejo v zvezah, čeprav dolgoročno morda škodijo vsem udeleženim.

Druga ovira: čustveno izsiljevanje

Čustveno izsiljevanje in stopnjevanje občutka krivde je najmočnejše orožje partnerja, ki se z razpadom zveze ne strinja. Solze, obtoževanje, obljube, da bo boljše, spominjanje na lepe skupne trenutke so običajni argumenti tistega, ki noče, da bi šlo vse v franže. Seveda se ob tem vsakemu človeku z vestjo vzbudijo dvomi o pravilnosti odločitve, zato je treba biti pred dokončnim korakom povsem prepričan o svoji odločitvi. Dokler so še dvomi, se o odločitvi ne govori na glas, ne partnerju, še manj pa otrokom, ki jih lahko čustvena nestabilnost v odnosu in negotovost pahne v težke duševne stiske. Razhodi, čustvene solzave drame, ponovi poboti so mnogo bolj stresni kot dokončna odločitev in njena izvršitev.

Podpora okolice je pomembna

Tudi prijateljem, družinskim članom in znancem ne gre razlagati namer, dokler niso dokončne. Nasvet je seveda dobrodošel, težave pa je treba reševati težave tam, kjer so nastale: med partnerjema. Po dokončni odločitvi pa bo podpora najbližjih potrebna.

Za slabostmi pridejo tudi prednosti

Največja prednost prekinitve slabe zveze so nove možnosti. Seveda ne gre pričakovati, da se bodo pozitivne spremembe zgodile čez noč. Nedvomno bo po razhodu nastopilo obdobje žalovanja, dvomov in negotovosti. Ko bodo te faze končane, bo mogoče šele nadaljevati življenje in spoznati, zakaj je bila odločitev prava.