

Refluks želodčne kisline lahko popači občutek za vonj. FOTO: Fcafotodigital/Getty Images

Kriva je lahko migrena. FOTO: Westend61/Getty Images

Vse nam lahko smrdi zaradi težav z zobmi. FOTO: Ekaterina Demidova/Getty Images



Če nam vsa hrana in okolica nenadoma začneta smrdeti, gre lahko za motnjo voha. Najpogosteje se omenja parosmija. Gre za motnjo, pri kateri možgani vonj zaznajo popačeno, pogosto kot neprijeten, zažgan, gnil, kemičen ali kovinski. Lahko se pojavi po poškodbi vohalnega sistema, tudi po hujši virusni ali bakterijski okužbi dihal, vključno s covidom-19, pogost vzrok so vnetje sinusov, nosni polipi, alergije, poškodba glave, izpostavljenost dražilom ali nekatere nevrološke bolezni. Po koronavirusu ali drugi okužbi nekateri ljudje poročajo, da jim kava, meso, čebula, jajca, zobna pasta, parfumi in tudi zrak v prostoru smrdijo po zažganem, gnilobi, kemikalijah ali kanalizaciji.
K zdravniku je dobro iti, če se težava pojavi nenadoma in ne mine, če traja več tednov, če je povezana z glavoboli, motnjami vida, vrtoglavico, zmedenostjo, epileptičnimi napadi, poškodbo glave, hujšanjem ali nevrološkimi znaki. Fantomski vonji večinoma niso znak nevarne bolezni, so pa lahko v redkih primerih povezani z resnejšimi stanji, kot so parkinsonova bolezen, možganska kap ali možganski tumor.

Vzrok ni vedno parosmija. Podoben občutek se lahko pojavi pri fantosmiji, ko človek zazna neprijeten vonj, čeprav ga v okolici v resnici ni. Fantosmija se lahko pojavi po okužbah, poškodbah glave, pri težavah s sinusi, migrenah ali nekaterih nevroloških stanjih.
Na zaznavanje vonjav lahko vplivajo hormonske spremembe. Nekatere ženske na primer postanejo občutljivejše za vonje v nosečnosti, med menstrualnim ciklom ali v menopavzi. Vonji, ki prej niso bili moteči, lahko nenadoma postanejo izrazito neprijetni. Pri nosečnicah je na primer pogosto, da jim začnejo smrdeti kava, meso, parfumi, cigaretni dim ali določena kuhana hrana.
Vonji, ki prej niso bili moteči, lahko nenadoma postanejo izrazito neprijetni.
Spremenjen voh se lahko pojavi ob migreni. Nekateri ljudje pred napadom ali med njim zaznavajo vonjave močneje kot običajno, drugi poročajo o neprijetnih ali nenavadnih vonjih, ki jih okolica ne zazna.
Na občutek, da nam vse smrdi, lahko vplivajo zdravila, kajenje, kemikalije in dražila iz okolja. Nekatera zdravila lahko spremenijo okus ali voh, podobno lahko delujejo cigaretni dim, močna čistila, topila, barve, plesni v stanovanju ali dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku.

Včasih se težava začne v ustni votlini. Vnetje dlesni, zobni absces, suha usta, obloge na jeziku ali refluks želodčne kisline lahko povzročijo neprijeten okus in vonj, ki ga človek zaznava kot smrad hrane ali okolice.