Ko se nenadoma zavrti: vrtoglavica ali omotica je signal telesa

Občutek, da se svet ali naše telo vrti, ko stojimo ali se premikamo, je pogost simptom, ki ga zdravniki opisujejo kot vrtoglavico ali omotico. Gre za signal telesa, ne za samostojno bolezen, povezan je z delovanjem več telesnih sistemov, ki skupaj skrbijo za ravnotežje in stabilnost. Najpogostejši vzroki za to neprijetno občutje izvirajo iz notranjega ušesa in ravnotežnega sistema, ki možganom pošilja informacije o položaju telesa. Če te signale zmotijo premiki drobnih kalcijevih kristalov v notranjem ušesu ali vnetje živca za ravnotežje, se lahko pojavi benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica. Običajno traja kratek čas in se pojavi ob spremembi položaja glave.

Težave v notranjem ušesu lahko povzroči tudi ménièrejeva bolezen, pri kateri se v notranjem ušesu nabira tekočina. Vrtoglavica se v tem primeru pojavlja skupaj z zvonjenjem v ušesih ali spremembami sluha, napadi lahko trajajo od nekaj minut do nekaj ur. Sprožijo jo lahko tudi spremembe v krvnem obtoku ali presnovi. Hiter padec krvnega tlaka, na primer ob nenadnem vstajanju, nizek krvni sladkor ali dehidracija lahko zmanjšajo prekrvitev možganov in povzročijo občutek omotičnosti ali lahkotnosti. Tudi slabokrvnost in nekatere bolezni srca so lahko vzrok težav.

Obstaja vrsta migrene, ki se kaže kot vrtoglavica. FOTO: Jacob Wackerhausen/Getty Images

Med pogostejše sprožilce spadajo še stranski učinki nekaterih zdravil, stres, tesnoba in migrena, ki lahko vplivajo na ravnotežje tudi brez značilnega glavobola. Pogosto je vrtoglavica posledica kombinacije več dejavnikov, zlasti pri starejših, kjer se lahko pridružijo še degenerativne spremembe ali vpliv več zdravil hkrati.

Del stresnega odziva

Ko se nam nenadoma zavrti, denimo med sedenjem pred računalnikom, je vzrok v večini primerov nenevaren. Če se vrtoglavica pojavi ob premiku glave, kot je pogled v stran ali nagib naprej, lahko gre za benigno položajno vrtoglavico. Ta traja nekaj sekund do minute in se lahko ponavlja v posameznih epizodah čez leto.

Zavrti se nam lahko, ker premalo pijemo. FOTO: Kerkez/Getty Images

Dolgotrajno sedenje pred zaslonom pogosto povzroča napetost vratnih mišic. Slaba drža lahko vpliva na prekrvitev in na zaznavanje položaja telesa ter povzroči občutek kratkotrajne vrtoglavice ali nestabilnosti. Če se nam zavrti ob hitrem vstajanju ali po dolgem sedenju, je lahko vzrok ortostatski padec krvnega tlaka, kar je pogost in običajno nenevaren pojav.

Nenadna, kratkotrajna vrtoglavica je lahko tudi del stresnega odziva. Pri nekaterih ljudeh se kaže kot občutek izgube ravnotežja. Obstaja tudi oblika migrene, pri kateri je vrtoglavica glavni simptom, tudi brez izrazitega glavobola.

Če se pojavlja pogosto, traja dlje, več ur, ali se ji pridružijo drugi simptomi, kot so slabost, izguba sluha, motnje vida, motnje govora, izrazita nestabilnost, oslabelost okončin, močan glavobol, ali se napadi pojavljajo vse pogosteje, je priporočljivo obiskati zdravnika. Ta bo na podlagi pogovora, kliničnega pregleda in po potrebi dodatnih preiskav ugotovil vzrok ter predlagal ustrezno zdravljenje ali prilagoditve življenjskega sloga.