Ko se rane nočejo zaceliti

Rano navadno oskrbimo in zavarujemo s sterilnimi materiali. Redno jo zračimo in menjamo povoje, ko se to da, pa jih prenehamo uporabljati, saj se na zraku hitreje zaceli. Večje tveganje za počasno celjenje ran je prisotno pri starejših. Velike težave imajo bolniki s kroničnimi boleznimi, še posebno tisti z diabetesom tipa 2.

Na celjenje ran negativno vplivajo povišan krvni tlak in težave s srcem, tveganje za počasnejše celjenje obstaja tudi pri tistih, ki so slabo prehranjeni, pod stresom ali jemljejo določena zdravila. Sicer pa lahko kronično rano povzroči tudi stalni pritisk nanjo. Včasih so kronične rane posledica obsevanja zaradi zdravljenja različnih onkoloških obolenj. Kronične rane povzročajo tudi maligni tumorji. Kot navajajo na spletni strani Društva za oskrbo ran Slovenije, je maligna kožna rana kraterju podobna razjeda z destruktivnim procesom ali raste kot cvetača nad površino kože. Pogosto jo spremljajo bolečina, srbenje in neprijeten vonj.

Preležanine preprečujemo z obračanjem in gibanjem. FOTO: Stefanamer/Getty Images

Kronično rano najpogosteje zdravijo z odstranjevanjem odmrlega dela oziroma nekroze. Ko je čista, jo lahko zapremo s kirurškim posegom. Za zdravljenje kroničnih ran se uporablja tudi vakuumska metoda (Vacuum Assisted Closure oziroma VAC); na odprto rano namestijo črpalko, ki z vlago in tlakom spodbudi celjenje. Pomaga obsevanje z UV- in infrardečimi žarki.

Pri kroničnih ranah je zelo pomembna vrsta oblog. Sodobne obloge niso samo fizična zaščita, ampak tudi pospešujejo celjenje, uravnavajo vlažnost in temperaturo, zavirajo okužbo in še mnogo drugega. Poznamo več vrst oblog, med njimi alginate, hidrogele, kolagene, nelepljive kontaktne mrežice in poliuretanske pene. Zelo pomembno je, da kronično rano oskrbujemo redno.

Zdravnik bo določil primerno oblogo. FOTO: Gpointstudio/Getty Images

Ne zdravimo sami

Med najpogostejše kronične rane sodijo preležanine, ki se pojavljajo pri nepokretnih bolnikih. Najbolje jih je preprečiti s pravilno oskrbo bolnika, ki se ne more premikati, denimo obračanjem na dve uri. Znak, da se bodo pojavile rane, so rdečine in mehurji na koži. Venske razjede, pogosta vrsta kroničnih ran, nastanejo zaradi nezdravljenega in napredovalega kroničnega venskega popuščanja. Arterijske razjede nastanejo zaradi motenega arterijskega pretoka, na primer zaradi ateroskleroze ali tromboze. Rade se pojavijo nad predeli kosti (npr. komolci).

Sladkorni bolniki naj bodo pozorni na morebitne poškodbe (otiščance, rdečine, mehurje) na stopalih; diabetično stopalo je pogosta kronična rana. Sladkornim bolnikom se priporoča nošenje čim bolj udobnih čevljev, ki so spredaj zaprti, saj ščitijo pred poškodbami. Kroničnih ran ne zdravimo sami. Če opazimo, da se ne celi, obiščemo zdravnika, da bo določil, za kakšno rano gre, in predpisal, kako z njo ravnati. Če imamo povsem običajno rano, pa upoštevamo, da zdravljenje pospešuje zdrav življenjski slog, torej dovolj gibanja na svežem zraku ter zdrava prehrana in dovolj spanja.