Ko se življenje obrne na glavo, pomaga delovni terapevt

Vsi težimo k čim večji kakovosti življenja, še posebej v starosti in v primeru bolezni ali poškodb. Ob današnjem svetovnem dnevu delovne terapije so študentke 3. letnika delovne terapije Anja Škulj, Petra Pekolj in Maruša Mohorko spregovorile o poklicu prihodnosti, katerega glavni namen je prav zagotavljanje kakovostnega življenja za vsakogar.

»Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki prisega na celostno obravnavo človeka oz. uporabnika naših storitev. Obravnava temelji na partnerstvu in zaupanju med terapevtom in uporabnikom. Delovnega terapevta zanima struktura vašega običajnega dne – kaj počnete vsakodnevno, s katerimi dejavnostmi se ukvarjate, kakšni so vaši interesi, potrebe, navade, pa tudi to, kaj drugi pričakujejo od vas (delodajalec, družina, prijatelji …). Za nekatere dejavnosti potrebujemo več energije kot za druge, številne opravimo kar tako, mimogrede in brez pretiranega razmišljanja. Zjutraj se oblečemo, si umijemo zobe, se obujemo in že smo na poti. Kaj pa, ko zbolimo? Zaradi slabega počutja in bolečin je lahko težavno že samo vstajanje iz postelje. Še sreča, da večina bolezni mine brez posledic za naše delovanje. Kaj pa, če bi utrpeli možgansko kap in bi vam polovica telesa odpovedala? Kako bi vstali iz postelje, se oblekli, si zavezali čevlje, bi lahko skuhali kosilo? V tistem trenutku se vam življenje obrne na glavo, postanete skoraj popolnoma nesamostojni in odvisni od pomoči drugih. Tukaj nastopi delovni terapevt s svojim znanjem in strategijami. Osredotoči se na vaše ohranjene spretnosti, na ponovno pridobivanje izgubljenih in na izvedbo dejavnosti. Pri osebi z revmatoidnim artritisom se npr. lahko pojavijo težave s prijemanjem predmetov, zapenjanjem gumbov, zavezovanjem vezalk, prenašanjem bremen,« pravijo študentke.

Delovnoterapevtska obravnava temelji na izboljšanju izvedbe aktivnosti s področja skrbi zase, dela in prostega časa, ki jih uporabnik sam doživlja kot problem in v začetnem pogovoru izrazi željo po izboljšanju njihove izvedbe. Ker so to njegove prioritete, bo za obravnavo bolj motiviran in bo hitreje dosegel najvišjo možno stopnjo samostojnosti. Delovni terapevt izvede vsa potrebna ocenjevanja in na podlagi rezultatov in uporabnikovih želja skupaj postavita cilje in izvedeta obravnavo.

Delovne terapevte lahko najdete v domovih starejših občanov, bolnišnicah, zavodih, rehabilitacijskih centrih … Pojavlja pa se vedno večja potreba po izvajanju delovne terapije na uporabnikovem domu oz. v njegovem domačem okolju. V tujini je tak način dela že uveljavljena praksa, pri nas pa se še razvija. »Naše področje delovanja je zelo široko, od otrok pa do najstarejših uporabnikov z najrazličnejšimi poškodbami in obolenji nevrološke, mišično-skeletne in duševne narave. Ena od naših nalog je tudi delovanje v preventivnem smislu s promocijo zdravja.«

Študijski program Delovna terapija (1. stopnja) se izvaja na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in traja 3 leta. Študenti teoretična znanja dopolnjujejo z intenzivnim izvajanjem praktičnega usposabljanja v najrazličnejših enotah po Sloveniji pod mentorstvom profesorjev in uveljavljenih delovnih terapevtov.

Kaj lahko pričakujete od delovnega terapevta? Izvedbo začetnega pogovora (intervjuja) in potrebnih ocenjevanj, učenje novih spretnosti oz. izboljšanje ohranjenih, aplikacijo in učenje uporabe pripomočkov, prilagajanje dejavnosti za samostojno in varno izvedbo, prilagajanje (domačega) okolja posameznikovim potrebam, svetovanje, izobraževanje, vključevanje in pomoč svojcem. Svetovna zveza delovne terapije (WFOT) je leta 2010 označila 27. oktober kot svetovni dan delovne terapije. Ta dan je pomemben za stroko z vidika promocije in predstavljanja dela širši javnosti.