Ko telo spregovori: zakaj imamo kurjo polt

Verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat občutil kurje polti. Pojavi se, ko nas zazebe, ko nas kaj prestraši, ko poslušamo posebno ganljivo glasbo ali ko nas ob pomembnem življenjskem trenutku preplavijo močna čustva. Drobne izbokline na koži so tako običajen pojav, da jim redko namenimo veliko pozornosti. V resnici pa kurja polt razkriva zanimivo zgodbo o delovanju našega živčnega sistema, evoluciji in celo načinu, kako naši možgani doživljajo čustva. Medicinsko se pojav imenuje piloerekcija. Nastane, ko se skrčijo drobne mišice ob korenu vsake dlake. Te mišice dlačico potegnejo navzgor, koža okoli nje pa se privzdigne in nastanejo značilne bunkice. Proces poteka samodejno in ga ne moremo nadzorovati z voljo. Sproži ga simpatični živčni sistem, isti del živčevja, ki se aktivira tudi v stresnih situacijah, ko telo pripravlja na odziv 'boj ali beg'.

Najpogostejši razlog za kurjo polt je mraz. Ko temperatura pade, poskuša telo zmanjšati izgubo toplote. Pri naših kosmatih prednikih je imel ta odziv pomembno vlogo. Dvignjene dlake so ustvarile dodatno plast zraka, ki je delovala kot izolacija in pomagala ohranjati telesno toploto. Pri sodobnem človeku, ki ima v primerjavi z drugimi sesalci precej manj telesnih dlak, je ta učinek zanemarljiv. Kljub temu se je mehanizem ohranil kot nekakšen evolucijski spomin na čase, ko je bil za preživetje bistveno pomembnejši.

Gre za običajen, normalen pojav. FOTO: Taken By Roberto Gomez/Getty Images

Tudi ob ugodju

Znanstvenike že dolgo zanima, zakaj se kurja polt pojavi tudi takrat, ko nas ne zebe. Marsikdo jo je že občutil med poslušanjem glasbe, ob posebno ganljivem prizoru v filmu ali celo med športnim dogodkom. Raziskave kažejo, da v takšnih trenutkih ne gre za odziv na temperaturo, temveč za posledico močne čustvene vzburjenosti. Možgani aktivirajo centre za nagrajevanje in čustva, telo pa se odzove z enakim fiziološkim mehanizmom kot ob nevarnosti ali mrazu.

Prav na tem področju so znanstveniki v zadnjih letih prišli do nekaterih zanimivih ugotovitev. Veliko raziskav se ukvarja s tako imenovanimi »estetskimi mravljinci« oziroma estetsko kurjo poltjo, ki jo lahko sprožijo glasba, umetnost, poezija ali občutek globokega občudovanja. Raziskovalci so ugotovili, da se med takšnimi trenutki aktivira možganski sistem nagrajevanja in sprošča dopamin, kemično snov, povezano z občutki ugodja, motivacije in zadovoljstva. Presenetljivo je, da se isti sistem aktivira tudi pri nekaterih drugih prijetnih izkušnjah, na primer ob okusni hrani ali med zaljubljenostjo.

Nekateri jo doživijo med poslušanjem glasbe. FOTO: Iuliia Bondar/Getty Images

Še bolj zanimivo je, da vsi ljudje ne doživljajo kurje polti enako pogosto. Raziskave kažejo, da približno polovica redno občuti mravljince ob glasbi, medtem ko jih druga polovica skoraj nikoli. Slikanja možganov so pokazala, da imajo posamezniki, ki jih glasba močneje gane, pogosto tesnejše povezave med slušnimi centri, območji za obdelavo čustev in centri za nagrajevanje. To pomeni, da njihovi možgani zvok in čustva povezujejo intenzivneje kot pri drugih ljudeh. Najnovejše raziskave nakazujejo celo, da je del te občutljivosti lahko zapisan v genih. Analiza več kot 15.000 ljudi je pokazala, da je približno tretjina nagnjenosti k doživljanju estetskih mravljincev povezana z dednostjo. Kljub temu imajo večjo vlogo življenjske izkušnje, osebnost, kulturno okolje in posameznikova odprtost za nova doživetja. Z drugimi besedami: geni lahko pripravijo teren, vendar je za močan čustveni odziv pomembno tudi to, kako doživljamo svet okoli sebe.

Kurja polt je povezana tudi z občutkom strahospoštovanja. Lahko se pojavi ob pogledu na mogočno gorsko pokrajino, med poslušanjem veličastne simfonije ali ob zgodbi, ki nas globoko gane. Nekateri raziskovalci menijo, da gre za telesni znak trenutkov, ko možgani zaznajo nekaj izjemnega in pomembnega. Takrat se poveča čustvena intenzivnost doživljanja, človek pa lahko občuti nenavadno mešanico navdušenja, ganjenosti in spoštovanja. Čeprav je kurja polt običajno povsem normalen pojav, se lahko v redkih primerih pojavlja tudi ob določenih zdravstvenih težavah. Če jo spremljajo vročina, močno tresenje, bolečine ali drugi simptomi bolezni, gre lahko za odziv telesa na okužbo ali drugo zdravstveno stanje.