Ko utrujenost ne mine: kdaj smo blizu izgorelosti?

Stres nas lahko spodbudi, da se zberemo in hitro ukrepamo, dolgotrajna ali zelo močna obremenitev pa prizadene tako duševno kot telesno zdravje. A kako vemo, da smo prestopili mejo? Eden najpogostejših znakov preobremenjenosti je vztrajna izčrpanost. Človek se lahko zbudi utrujen, čeprav je spal dovolj dolgo, čez dan pa mu zmanjkuje energije tudi za dejavnosti, ki jih je prej opravljal brez težav. Pojavita se lahko pomanjkanje motivacije in občutek, da je vsaka nova obveznost še eno breme. Tu so tudi težave s spanjem. Te niso nujno omejene na nespečnost. Nekateri težko zaspijo, drugi se ponoči večkrat prebujajo, tretji pa bi najraje spali ves dan. Če se misli tudi zvečer vrtijo okoli dela, družinskih skrbi ali nedokončanih obveznosti, telo ne dobi priložnosti za pravo regeneracijo.

Na telesu se preobremenjenost kaže v obliki glavobolov, napetosti ali bolečin v mišicah, zlasti v vratu, ramenih in hrbtu, kot prebavne motnje, slabost ter spremembe apetita. Pojavijo se lahko pospešeno bitje srca, potenje, tresenje, omotica ali občutek tiščanja v prsih. Ko smo preobremenjeni, pogosto postanemo razdražljivi, nepotrpežljivi ali nenavadno čustveni. Že majhna neprijetnost lahko sproži jezo, jok ali občutek popolne nemoči. Nekateri se začnejo prepirati z bližnjimi, drugi se umaknejo in se izogibajo druženju.

Med opozorilnimi znaki prevelikega stresa so občutki tesnobe, strahu in brezupa, težave pri odločanju, vsiljive misli ter občutek, da je vsega preveč. Spremenijo se lahko tudi naše navade: manj se gibamo, opustimo dejavnosti, ki so nas veselile, pogosteje posežemo po alkoholu ali cigaretah ter se zapremo vase.

Tesnoba, strah in brezup so lahko posledica preveč stresa. FOTO: Fiordaliso/Getty Images

Misli skačejo

Preobremenjeni ljudje pogosto opažajo, da se težje osredotočijo, pozabljajo dogovore in delajo napake, ki jih prej niso. Odločanje postane naporno, misli skačejo z ene težave na drugo, človek pa ima lahko občutek, da ne zna več določiti, kaj je res nujno. Nikakor ne gre za lenobo ali pomanjkanje sposobnosti. Kronični stres vpliva na motivacijo, spomin, zbranost in delovno učinkovitost. Čas za alarm je trenutek, ko ti simptomi začnejo ovirati vsakdanje življenje, delo, šolanje, skrb za družino ali odnose z drugimi.

Stres in izgorelost nista povsem ista stvar. Stres lahko spremljajo nemir, občutek pritiska in pretirana dejavnost, pri izgorelosti pa se pogosto pojavijo globoka izčrpanost, odmik od dela, cinizem in občutek, da nič več nima smisla. Dolgotrajen ali zelo močan stres lahko vodi v telesno, duševno in čustveno izčrpanost, ki jo pogosto opisujemo kot izgorelost. In kaj storiti, ko prepoznamo pri sebi znake preobremenjenosti? Najprej si priznajmo, da trenutni tempo ni vzdržen. Pomagajo lahko reden urnik spanja, redni obroki, gibanje, krajši odmori, omejevanje kofeina in alkohola ter pogovor z osebo, ki ji zaupamo. Koristno je tudi zapisati, katere okoliščine sprožajo največji pritisk, ter obveznosti razdeliti na manjše in obvladljive korake. Vpeljimo v urnik vaje počasnega dihanja, sproščanje, sprehod, čas v naravi in dejavnosti, ki nas veselijo.

Če težave ne izginejo, se stopnjujejo ali občutno posegajo v vsakdanje življenje, obiščite osebnega zdravnika, psihologa ali drugega strokovnjaka za duševno zdravje.