Ko vid oslabi ali izgine: branje z dotikom

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima vsaj 2,2 milijarde ljudi neko obliko okvare vida. Prav po zaslugi brajice, pisave, ki jo je razvil Louis Braille leta 1824, ko je bil star komaj 15 let, mnogi slepi in slabovidni zmorejo živeti samostojno življenje, se šolati in se normalno vključevati v družbo. Brajica omogoča branje in pisanje z dotikom. Temelji na vzorcih izobčenih pik na papirju, ki jih otipajo s prsti. Vsak znak v brajici je sestavljen iz ene ali več izboklin v mreži šestih točk, razporejenih v dveh stolpcih po tri. Ta oblika omogoča predstavitev črk, številk, znakov in celo kompleksnih zapisov, kot so matematične formule ali glasbene note. Čeprav je brajica univerzalni način zapisa, se standard zapisa med državami razlikuje. Tako poznamo tudi Standard slovenske brajice, za katerega skrbi komisija za slovensko brajico.

Vsako leto 4. januarja zaznamujemo svetovni dan brajice, ki je namenjen povečanju ozaveščenosti o pomenu pismenosti in vključenosti slepih in slabovidnih oseb v družbo. Svetovni dan je priložnost, da se spomnimo na pomembnost dostopnosti informacij za vse in spodbujamo širjenje znanja o brajici med videčimi osebami. Raziskave z magnetno resonanco (fMRI) so pokazale, da se pri branju brajice pri slepih aktivirajo ne le tipni in jezikovni centri, temveč pogosto tudi deli vidne skorje (okcipitalni predeli), ki se v odsotnosti vida 'priklopijo' na obdelavo dotika in jezika. V eni izmed študij so raziskovalci z neinvazivno stimulacijo (rTMS) začasno zmotili delovanje okcipitalne skorje – in pri udeležencih se je bralna zmožnost v brajici poslabšala, kar podpira idejo, da ta »vidni« del možganov pri slepih res sodeluje pri branju.

S sodobno tehnologijo je vse še lažje. FOTO: Chansom Pantip/Getty Images

Formalno poučevanje brajice

Več raziskav poroča o povezavi med brajično pismenostjo in boljšimi izidi na področju izobraževanja in zaposlovanja. Hkrati novejši pregledi opozarjajo, da je raziskav o tem, kako se brajica uporablja konkretno na delovnem mestu, še razmeroma malo – prav zato strokovnjaki poudarjajo potrebo po sistematični podpori pismenosti. Brajica se uporablja tudi v digitalnem svetu, prek brajevih zaslonov oziroma brajevih vrstic. Ti pretvarjajo digitalno besedilo v premikajoče se pikice pod prsti. Tehnologija, ki slepim omogoča dostop do digitalnih vsebin, seveda ni dovolj, da lahko slepi enakovredno dostopajo do digitalnih vsebin in enakovredno uporabljajo aplikacije. Formalno poučevanje brajice poteka v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne Ljubljana (Center IRIS) ter neformalno v okviru lokalnih medobčinskih društev slepih in slabovidnih ter v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Znanje posredujejo strokovnjaki, kot so tiflopedagogi, in usposobljeni učitelji. Slovenska brajica je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine.

Knjige v brajici izposojajo tudi slovenske knjižnice. FOTO: Annastills/Getty Images