Ko zaboli vsak korak

Med ljudmi se je za bolečino v peti prijel izraz trn v peti, a kaj v resnici pomeni? Ali je res glavni povzročitelj bolečin neki izrastek ali gre le za napačno razumevanje medicinske slike? To je bila iztočnica našega pogovora z Jurijem Štalcem, dr. med., specialistom ortopedske kirurgije in predstojnikom medicinske dejavnosti ortopedije stopala in gležnja v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, ki nam je razložil vzroke, zdravljenje in preventivne ukrepe za to neprijetno težavo. 

Kako strokovno opišemo težavo, ki ji pogovorno rečemo trn v peti?

Z izrazom trn v peti opisujemo stanje, ko na rentgenski sliki petnice opazimo kostni izrastek, ki po obliki spominja na trn in je praviloma na spodnji strani petnice. V preteklosti se je takšno rentgensko najdbo vzročno povezovalo z bolečino v spodnjem delu pete, ki je zelo pogost razlog za obisk ortopedske ambulante in predstavlja kar do 15 odstotkov težav s stopalom.

Toda raziskave so pokazale, da ima omenjeni izrastek zelo velik delež odraslih, od katerih velika večina nima bolečin v peti, zato o vzročni povezavi med rentgenskim posnetkom in pojavom bolečine v peti nikakor ne moremo govoriti. V vmesnem času se je izraz med ljudmi že udomačil in tako je danes trn v peti ljudsko ime za bolečine v spodnjem delu pete. Najverjetneje zato, ker dobro opiše občutke, ki jih imajo bolniki – kot da jih zbada trn. V strokovnih krogih za bolečino v spodnjem delu pete še vedno najpogosteje uporabljamo izraz plantarni fasciitis, čeprav niti ta ni povsem ustrezen.

Zakaj nastane trn v peti in kako pogost je?

Plantarni fasciitis je zelo pogosto obolenje. Z njim se v svojem življenju sreča kar deset odstotkov odrasle populacije. Domneva se, da ima v vsakem trenutku bolečine na spodnji strani pete kar 0,85 odstotka odraslih. Večinoma gre za ljudi med 40. in 60. letom starosti. V tretjini primerov se obolenje pojavi na obeh straneh. Ženske so pogosteje prizadete kot moški.

Kot dejavnik tveganja prednjači tek; kar 22 odstotkov tekačev naj bi se v življenju srečalo s to težavo. Gre za degenerativno obolenje plantarne fascije – močne vezivne plošče, ki po spodnji strani stopala povezuje petnico s prsti. Ta struktura ima zelo pomembno vlogo pri vzdrževanju oblike stopala, predvsem pa je vključena pri prenosu sile troglave golenske mišice proti prstom v fazi odriva.

Latinski izraz za obolenje – fasciitis – nakazuje, da naj bi šlo za vnetno obolenje, vendar je to zmotno. Pregled obolelega tkiva pod mikroskopom ne pokaže vnetnih procesov, pač pa vse značilnosti obrabnega obolenja vezivnih struktur – poškodovana in neurejena kolagenska vlakna ipd. Najpogosteje se kot vzrok navaja zakrčenost troglave golenske mišice, ki se v fazi odriva ne sprosti dovolj hitro, kar v sam odrivni mehanizem vnese prenapetost, ki vodi v obrabo vezivnih struktur.

Jurij Štalc, dr. med., spec. ortopedske kirurgije FOTO: Osebni Arhiv

Kateri so simptomi?

Klinična slika plantarnega fasciitisa je zelo značilna in tako rekoč diagnostična. Gre za bolečino, ki se pojavi takoj, ko vstanemo iz postelje. Prvih nekaj korakov je neznosnih, potem se bolečina počasi umiri. Znova se pojavi vsakič, ko nekaj časa mirujemo, npr. po popoldanskem počitku. Večina bolnikov poroča o drugem vrhu bolečine v popoldanskih in večernih urah, ko peta boli bolj topo. Takrat omenjajo občutek utrujenosti v peti. Če zjutraj bolečine omili aktivnost, jih popoldne počitek. Ob pregledu bolnika lahko enako bolečino izzovemo ob pritiskanju na narastišče plantarne fascije na petnico. Dodatno jo okrepi sočasen upogib palca in prstov navzgor.

Kako poteka diagnostika?

Klinični potek plantarnega fasciitisa je tako značilen, da za postavitev diagnoze le redko potrebujemo dodatne ukrepe. Ultrazvočna diagnostika nam lahko pokaže zadebeljeno plantarno fascijo v začetnem delu od pete proti prstom. Magnetna resonanca pokaže zadebelitev in povečan signal na nekaterih vrstah magnetnoresonančnih sekvenc. Obe metodi sta nam večinoma v pomoč v primerih, v katerih se obolenja prepletajo in gre za več različnih težav. Pri izoliranem plantarnem fasciitisu ni potrebe po dodatni diagnostiki.

Kako si lahko pomagamo sami in kdaj je bolje obiskati zdravnika?

Zdravnika je dobro obiskati z namenom postavitve diagnoze in izključitve nekaterih resnih stanj, ki se kažejo z bolečinami v peti, kot je na primer stresni zlom. Zdravljenje temelji večinoma na samozdravljenju. Temeljni ukrep za omilitev težav je izvajanje razteznih vaj za plantarno fascijo in zadnjo golensko mišičnino. Strokovnjak nas pravilnega izvajanja lahko nauči, mi pa se moramo navodil držati in vaje izvajati redno vsakodnevno, saj edino to prinese dolgoročen učinek.

Enako je z uporabo nočne opornice, ki jo lahko kupimo, vendar nas bo zjutraj peta manj bolela le, če jo bomo vsako noč namestili na gleženj in bo tako preprečila nočno zakrčenost troglave golenske mišice. Tudi ortopedski vložki, ki podpirajo stopalni lok in razbremenijo plantarno fascijo, so učinkoviti le, če jih redno uporabljamo in nameščamo v vso obutev, ki jo nosimo. Samozdravljenje oz. samodisciplina sta zato ključna pri obvladovanju težav s plantarnim fasciitisom.

Kako poteka in koliko časa traja zdravljenje?

Plantarni fasciitis k sreči večinoma izzveni znotraj obdobja šestih mesecev. Raziskave so pokazale, da k skrajšanju trajanja simptomov poleg naštetih temeljnih ukrepov pomaga tudi zdravljenje z zunanjo energijo (npr. ultrazvočno obsevalno zdravljenje, zdravljenje z laserjem visoke intenzitete, zdravljenje z udarnimi valovi), vendar so izkušnje bolnikov z njim zelo različne – kar pri enih prinese izrazito izboljšanje, pri drugih nima nikakršnega učinka ali bolečine celo okrepi.

Kontroverzno ostaja infiltracijsko zdravljenje – tako s protivnetnimi zdravili kot s plazmo, bogato s trombociti. Infiltracija kortikosteroidov (»blokada« v ljudskem žargonu, op. p.) prinese praviloma nekajmesečno izboljšanje, vendar mehanizem delovanja ni pojasnjen, saj ne gre za vnetni proces.

Infiltracija s trombociti bogate plazme (PRP) po raziskavah bolečino omili enako kot placebo. Potreba po kirurškem zdravljenju je zelo redka. Zanjo se večinoma odločimo pri bolnikih, pri katerih z nobenim od ukrepov ne moremo odpraviti zakrčenosti troglave golenske mišice. V teh primerih z malo invazivnim posegom v predelu upogiba v kolenu sprostimo s kosti notranjo od treh mišičnih glav in s tem zmanjšamo napetost v sistemu, funkcije mišice pa zaznavno ne spremenimo.

Ali se lahko težava ponovi?

Bolečine v spodnjem delu pete se pogosto ponavljajo, k sreči pa se lahko že ob prvih simptomih spet zatečemo k enakim ukrepom in težavo omilimo v zgodnji fazi, zato je potek nove bolečinske epizode krajši in manj omejujoč.

Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.