Kožo ščitimo pred soncem, izogibajmo se mu v najbolj vročem delu dneva

Vročinski val, ki bo vztrajal še vse do konca tedna, lahko kaj hitro povzroči zdravstvene težave. Ena od teh so spremembe na koži zaradi pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom. S tem namreč povečamo možnost za nastanek kožnega raka oziroma melanoma. »Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UVA-, UVB- in UVC-sevanje med dokazano rakotvorne dejavnike za človeka. Raziskave potrjujejo, da je pojavnost kožnega raka tesno povezana z izpostavljenostjo UV-sevanju in pogostostjo sončnih opeklin, še posebno v otroštvu in mladostništvu,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Poleti je zato dobro spremljati dnevne napovedi UV-indeksa, ki ga objavlja Agencija RS za okolje na svoji spletni strani. »Pred UV-sevanjem se zaščitimo pri UV-indeksu 3 ali več. Zaščito prilagodimo stopnji UV-sevanja: višja ko je vrednost UV-indeksa, intenzivnejša naj bo zaščita. Od druge dekade maja do prve dekade avgusta se v nižinskem svetu Slovenije vrednosti UV-indeksa 3 in več pojavljajo najdlje, in sicer že od 10. ure dopoldne pa vse do približno 17. ure,« dodajajo na NIJZ, kjer tako predlagajo, da aktivnosti na prostem načrtujmo zjutraj ali pozno popoldne, sicer pa se ustrezno zaščitimo glede na UV-indeks. Na izpostavljene dele telesa tako nanesemo sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem.

Da bi kožo zaščitili pred soncem, se je seveda dobro umakniti v senco ali si jo ustvarimo sami. »Oblecimo gosto tkana, ohlapna oblačila, glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5–10 cm) ali pokrivalom z dolgim ščitnikom v legionarskem kroju, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu. Oči zaščitimo tudi s sončnimi očali ustrezne kakovosti in oblike (leče CE, UV 400; čim večji očalni okvirji, ki ščitijo pred UV-sevanjem tudi s strani),« opozarjajo strokovnjaki.

Prepoznajte melanom

Prvi znaki melanoma, kot pojasnjujejo na ljubljanskem onkološkem inštitutu, so sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. Dobra preventiva zgodnjega odkrivanja melanoma je sistem ABCD(EF): A je asimetrija (rakasta znamenja so nepravilnih oblik), B so robovi (nejasni robovi znamenj), C je barva (več odtenkov rjave ali črne, in ne le en odtenek rjave kot pri nerakavih znamenjih), D je premer (znamenja imajo pogosto premer več kot 5 milimetrov), E je elevacija – melanomske lezije so pogosto dvignjene nad raven kože. Če opazite kakršne koli spremembe, takoj obiščite zdravnika. Pri dveh ali več omenjenih značilnostih gre lahko za melanom in ga je treba v celoti izrezati ter histološko opredeliti s pregledom pod mikroskopom. Samo en pregled pri zdravniku ali dermatologu seveda ne pomeni dolgoročne varnosti.

Kako pomembno je pravočasno zaznavanje sprememb na koži, opozarjajo tudi na Združenju slovenskih dermatovenerologov: »Vsak mesec si skrbno preglejte kožo, sluznico in nohte. Pri pregledu težje dostopnih mest zaprosite za pomoč bližnje. Ob rednem mesečnem pregledovanju boste pravočasno zaznali spremembe na koži in opazili nastanek novih lezij, ki so kožnim znamenjem lahko podobna ali pa tudi ne. Če imate več kot 50 kožnih znamenj ali če so različna, vam bo v pomoč fotografija delov telesa z znamenji. Tako boste laže opazili rast, spreminjanje in razvoj novih.«