ZDRAVJE

Krčne žile: več kot le estetska težava

Krčne žile (varice) so pogosta težava, ki prizadene velik del odrasle populacije, zlasti ženske. Gre za razširjene, zvijugane površinske vene, ki nastanejo zaradi oslabljenih venskih zaklopk. T
FOTO: Shutterstock

FOTO: Shutterstock

FOTO: Albina Gavrilovic/Shutterstock

FOTO: Albina Gavrilovic/Shutterstock

FOTO:  Troyan/Shutterstock

FOTO:  Troyan/Shutterstock

FOTO: Shutterstock
FOTO: Albina Gavrilovic/Shutterstock
FOTO:  Troyan/Shutterstock
Nika Vistoropski
 3. 8. 2025 | 06:45
3:10

e zaklopke sicer skrbijo za enosmeren tok krvi proti srcu, a ko popustijo, se pojavi povratni tok (refluks). Kri se začne zadrževati v venah, kar povzroči pritisk, razširitev in izbočenje venskih sten.

Zelo drobne žilice v koži, znane kot metličaste ali pajkaste vene (teleangiektazije), so pogosto prvi vidni znaki kronične venske bolezni. Čeprav same po sebi ne povzročajo hujših težav, so lahko moteče na pogled.

Pozneje se lahko pojavijo občutki težkih, utrujenih nog, pekoč občutek vzdolž žil, otekanje (zlasti ob koncu dneva), nočni krči v mečih in rjavka­sto obarvanje kože ob gležnjih. V na­predovalih stadijih lahko pride do vnetij, krvavitev, kroničnih razjed na golenih in celo krvnih strdkov.

Poleg dedne nagnjenosti je pomemben dejavnik pri nastanku krčnih žil tudi vpliv hormonov. Ženske so zaradi hormonskih sprememb v nosečnosti bolj dovzetne za razvoj bolezni.

Število nosečnosti povečuje tveganje, prav tako pa tudi sedeč ali stoječ način življenja, čezmerna telesna teža, kajenje in izpostav­ljenost vročini.

FOTO: Albina Gavrilovic/Shutterstock
FOTO: Albina Gavrilovic/Shutterstock

Preventiva in sprememba življenjskega sloga

Bolezen lahko močno upočasnimo ali omilimo s pravočasnim ukrepanjem. Ključno je redno gibanje – priporočajo se hoja, plavanje, kolesarjenje, nordijska hoja in druge aerobne aktivnosti.

Izogibati se je treba dolgotrajnemu stanju, sedenju s prekrižanimi nogami, tesnim oblačilom in visokim temperaturam. Pomembna je tudi hidracija, zlasti na daljših potovanjih, ter vzdrževanje primerne telesne teže.

Osnova zdravljenja ostaja kompresijska terapija – z elas­tičnimi povoji ali medicinskimi kompresijskimi nogavicami, ki mehansko podprejo venski sistem in zmanjšujejo otekanje.

Koristna so tudi zdravila z venoaktivnimi učinkovinami, kot je mikronizirani diosmin, ki delujejo protivnetno, krepijo stene ven in izboljšujejo mikrocirkulacijo.

FOTO:  Troyan/Shutterstock
FOTO:  Troyan/Shutterstock

Kronična bolezen, ki vpliva na kakovost življenja

Manjše vene in metličaste spremembe lahko zdravnik zdravi s sklerozacijo – injiciranjem sredstva, ki povzroči zlepljenje venske stene. Pogosto se postopek kombinira z laserskim ali radiofrekvenčnim zdravljenjem prek kože.

Pri večjih varicah, pri katerih nastane povratni tok v večjih venah, je priporočljivo kirurško zdravljenje ali katera od sodobnejših, minimalno invazivnih metod. Mednje spadajo endovenske zapore z laserjem, radiofrekvenco ali lepilom. Te posege zdravnik opravi ambulantno in brez splošne anestezije, okrevanje pa je običajno hitro.

Čeprav krčne žile niso življenje ogrožajoče, lahko močno vplivajo na vsakodnevno počutje in delovno sposobnost. Zato so zgodnje prepoznavanje znakov, skrb za preventivo in pravočasno zdravljenje ključ do ohranjanja kakovosti življenja.

Sorodni članki

Premium
HOMEOPATIJA
Logo
IZBRANO ZA VAS
LIKE 2026
Promo
INOVATIVNO
Photo
DELOV POSLOVNI CENTER
Promo
KRATKOROČNO FINANCIRANJE
PromoPhoto
PREZRAČEVANJE
Promo
ZIMSKI FESTIVAL
PromoPhoto
POLETJE
TEHNOLOŠKI VELIKANI
Promo
BOLEČINA