Kremšnita in gibanica z roko v roki

Res so se vsi sladkali. Celo sonce, ki je prijazno grelo tretjo dvodnevno prireditev Sladka Istra v Kopru. Tako rekoč celotno koprsko priobalje so zasedle stojnice s sladkimi dobrotami iz skoraj vse Slovenije, lačni in razočarani pa niso ostali niti tisti, ki nad sladkarijami niso najbolj navdušeni. Seveda pa je bilo sladkega največ. Roke so si podajali piškoti in flancati, torte in potice, blejska kremšnita (lepo po slovensko seveda kremna rezina) in prekmurska gibanica, figovi hlebčki in marmeladni kifeljčki, medenjaki iz Prekmurja, bosanske baklave in ravnokar prispelo pecivo iz Hašemitske kraljevine Jordanije. Če ta konec tedna v Kopru kdo ni našel nekaj sladkega zase, bo moral po svojo najljubšo sladico verjetno zelo daleč.

Nezadovoljstva ni bilo

Vse kaže, da nezadovoljnežev ni bilo ne med obiskovalci in ne med razstavljavci. Kritične in nezadovoljne pripombe so bile tako redke, da so jih naša ušesa zgrešila. Ujela so le to, da so bile količine za pokušino, ki so jih dobili obiskovalci za svoj polevrski kuponček, pri različnih ponudnikih različne, ponekod bolj in drugod manj radodarne. Sicer pa je bila organizacija prireditve domišljena tako, da se nikjer ni zatikalo. Tudi napovedane delavnice in spremljevalni dogodki so se zvrstili po urniku, da nihče ni zaman čakal na nekaj, česar se je veselil.

Dobrote vsepovsod

Stojnice, ki so se skorajda šibile pod sladkimi pregrehami, so ponujale tako raznoliko pecivo in izdelke, da je imel človek občutek, kot da bi listal po debeli knjigi o peki sladkih dobrot. Če pred stojnico le ni bilo prehude gneče, so večinoma žene in dekleta brez oklevanja rade povedale vse o pripravi posameznih sladic. Morda je katera od njih zamolčala kakšno majceno skrivnost, do katere se je dokopala s trdim delom, ampak tega jim človek pač ne more zameriti. Očitno je, da mojstrice in mojstri sladic že dolgo ne pripravljajo več samo po receptih mam in babic, ampak iščejo nove okuse, dodajajo nove sestavine, začimbe, vina, likerje, oreške, suho ali sveže sadje in sploh vse, kar lahko naredi dobroto še boljše, drugačno, novo. To, kar nastaja po domovih, kmetijah, slaščičarskih delavnicah ali hotelskih kuhinjah, bi bilo zagotovo v ponos vsem tistim, ki so zapisali prve recepte.

Podelili zlate kroštele

Ponosni pa so seveda tudi dobitniki in dobitnice odličij za letošnjo najizvirnejšo istrsko sladico. Najizvirnejšo sladico so naredili v Vili Andor in jo poimenovali fragola. Zlata odličja oziroma zlate kroštole so prejeli kmetija Vojvoda za figov kruh, kmetija Šuran za fritole (miške), LifeClass Hotels&Spa za karamelo bella, bella in Bojan Božič za čokolatin s sladkim refoškom. Na neki način pa so seveda dobitniki odličij vsi istrski slaščičarji, ki se leta trudijo, da bi ohranili izročilo in pravzaprav vedno bolj zavzeto iščejo nove izdelke, nove recepte, katerih sestavni del so tudi značilni istrski sadeži.

Letošnja Sladka Istra je znova dokazala, da je ne samo Istra, ampak vsa Slovenija predana tako svojemu kulinaričnemu izročilu kot tudi trudu, da to izročilo ne spi na starih lovorikah. In verjetno se velik del letošnjih obiskovalcev prireditve že veseli tretjega konca tedna v septembru 2012, ko se bodo spet cedile sline in bodo vsi odhajali domov zadovoljni, ponosni ter s polnimi vrečkami in želodčki sladkih dobrot iz obmorskih krajev ter vse naše lepe in radodarne dežele.