Krepke kosti za vitalno starost

Močne in zdrave kosti so temelj kakovostnega staranja. Čeprav o njih pogosto razmišljamo šele, ko se pojavijo težave, torej bolečine, zmanjšana gibljivost ali zlomi, se proces izgubljanja kostne mase začne že veliko prej. S staranjem kosti postopoma postajajo bolj krhke, kar povečuje tveganje za osteoporozo in poškodbe, ki pa lahko bistveno vplivajo na samostojnost in kakovost življenja.

Blažilnik udarcev

Za njihovo zdravje lahko veliko naredimo sami. Pravilna prehrana, redna telesna dejavnost in sploh zdrav življenjski slog igrajo ključno vlogo pri ohranjanju kostne gostote in moči tudi v poznejših letih. Nikoli ni prezgodaj – ali prepozno – da začnemo skrbeti za kosti ter si tako zagotovimo aktivno in vitalno starost, pri tem pa je nujno, da vključimo živila, ki vsebujejo dragocena hranila. Med njimi kolagen, ki je najbolj zastopana beljakovina v človeškem telesu in ima ključno vlogo pri strukturi ter delovanju številnih tkiv, kit, vezi, kože, mišic in hrustanca. Kolagen jim daje moč, prožnost in odpornost, deluje kot blažilnik udarcev v hrustancu, zato sklepi ostajajo funkcionalni in brez bolečin. Pripomore tudi k obnovi in ​​celjenju tkiv, a njegova proizvodnja v telesu se s starostjo naravno zmanjšuje, zato je pomembno, da ga načrtno vključujemo v prehrano. Med najbogatejše vire kolagena spadajo kostne juhe, ki se dolgo kuhajo, želatina, ribe in morski sadeži. Za sintezo kolagena je nujen tudi vitamin C, ki je tudi sicer eden od pomembnih gradnikov odpornosti, zato ga uživamo vsak dan, čim več. Dobri viri vitamina C so šipek, rdeča paprika, jagodičevje, citrusi, brokoli in brstični ohrovt.

Kosti z leti izgubljajo gostoto, zato tvegamo poškodbe in osteoporozo. FOTO: Eranicle/Getty Images

Absorpcija kalcija

Kosti zahtevajo tudi zadosten vnos vitamina D, ki skrbi za pravilno absorpcijo kalcija v telesu, kar pripomore k trdnosti kosti. S kalcijem bogata živila so predvsem mlečni izdelki, temno zelena listnata zelenjava, mandlji in sardele, med živila z visoko vsebnostjo vitamina D pa spadajo mastne ribe, kot so losos, skuša, sardele, ribje olje, rumenjaki. Človeško telo lahko zaradi sončne svetlobe tvori lasten vitamin D, a pozimi, ko je sončne svetlobe malo, je pomembno, da ga dodajate s prehrano ali dodatki. Dragocena podpora vezivnemu tkivu sta mangan, ki ga najdemo v oreščkih, semenih, polnozrnatih žitih, temnem rižu, špinači in črnem čaju, ter baker, ki ga vsebujejo jetra, ostrige, oreščki in semena, temna čokolada, grah.

Ne pozabimo na zadosten vnos tekočin, saj hidracija zagotavlja prožnost sklepnih tkiv, na jedilniku pa omejimo živila z visoko vsebnostjo sladkorja.

Z ustreznim jedilnikom skrbimo zanje vsak dan. FOTO: Udra/Getty Images