Kronični stres v odnosih pomembno vpliva tudi na telesno zdravje

Partnerski prepiri, dolgotrajne napetosti in nerazrešeni konflikti ne puščajo posledic le na čustvih. Ob stresu telo aktivira simpatični živčni sistem. Sproščajo se stresni hormoni, kot sta adrenalin in kortizol, srčni utrip se pospeši, krvne žile se zožijo. Krvni tlak naraste. Tak odziv je kratkoročno normalen in koristen. Težava nastane, ko stres postane kroničen. Raziskave so pokazale, da ponavljajoči se partnerski konflikti vodijo do izrazitejših in dolgotrajnejših povišanj krvnega tlaka med in po prepirih. Pri nekaterih posameznikih se tlak po konfliktu ne vrne hitro na izhodiščno raven, kar dolgoročno obremenjuje ožilje. Kronični psihosocialni stres je povezan z razvojem hipertenzije, zlasti pri posameznikih, ki že imajo druge dejavnike tveganja, kot so debelost, kajenje ali družinska obremenjenost.

Dolgotrajne raziskave med pari so pokazale, da nekakovostni partnerski odnos napoveduje višje vrednosti krvnega tlaka skozi čas. V eni od longitudinalnih študij so raziskovalci ugotovili, da so posamezniki, ki poročajo o visoki stopnji zakonskega stresa, pogosteje razvili hipertenzijo v naslednjih letih v primerjavi s tistimi v stabilnih, podpornih odnosih. Podobne ugotovitve navaja tudi Evropsko kardiološko združenje: psihosocialni dejavniki, med katere spadajo kronični konfliktni odnosi, socialna izolacija in pomanjkanje podpore, povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni.

Telo si zapomni napetost

Strokovnjaki poudarjajo, da ne gre za en sam prepir, temveč vzorec. Če se konflikt ponavlja, če je komunikacija agresivna ali polna poniževanja, se telo lahko znajde v stanju stalne pripravljenosti. Dolgotrajno povišan krvni tlak poškoduje notranjo plast žil, spodbuja aterosklerozo in povečuje tveganje za srčni infarkt ter možgansko kap. Raziskave kažejo, da imajo pari, ki konflikte rešujejo konstruktivno, manj izrazite fiziološke odzive. Pri njih se krvni tlak hitreje normalizira, srčni utrip se umiri, raven stresnih hormonov upade.

Kaj lahko storimo? Znanstvene smernice za obvladovanje hipertenzije poleg zdravil in sprememb življenjskega sloga poudarjajo tudi pomen obvladovanja stresa. To vključuje učenje tehnik sproščanja (dihalne vaje, meditacija), redno telesno dejavnost in kakovosten spanec. Po potrebi si omogočimo tudi psihološko ali partnersko svetovanje.

Komunikacija naj bo kakovostna. FOTO: Stockphotodirectors/Getty Images

Dolgotrajno povišan krvni tlak povečuje tveganje za srčni infarkt ter možgansko kap. FOTO: Ridofranz/Getty Images