Krvni testi, ki lahko razkrijejo bolezen leta vnaprej

Biomarkerji so za medicino izjemno dragoceni, ker omogočajo vpogled v proces bolezni, pogosto še preden se pojavijo prvi simptomi. Zdravniki jih uporabljajo za več ključnih namenov. Nekateri biomarkerji opozorijo, da se bolezen šele razvija. Klasičen primer je povišan holesterol, ki lahko nakazuje večje tveganje za srčno-žilne bolezni. Določeni biomarkerji so povezani z določenimi boleznimi. Tako na primer vrednost PSA v krvi pomaga pri odkrivanju ali spremljanju raka prostate. Biomarkerji lahko pokažejo, ali se bolezen izboljšuje, poslabšuje ali ostaja stabilna. Zdravniki z njimi spremljajo, ali terapija deluje. Glede na naštete vloge poznamo več skupin biomarkerjev – diagnostične, prognostične, predikativne in biomarkerje za spremljanje.

Eden najbolj znanih biomarkerjev je glukoza. FOTO: Mariia Vitkovska/Getty Images

Med najbolj znanimi biomarkerji sta glukoza in holesterol. Prva je biomarker za sladkorno bolezen, drugi pa za srčno-žilne bolezni. Z biomarkerjem PSA prepoznamo bolezni prostate, troponin nam pove, da je srčna mišica poškodovana. Eden najbolj prelomnih biomarkerjev, ki so jih odkrili v zadnjih letih, je p-tau217 (fosforilirani tau protein). Gre za beljakovino, ki jo je mogoče izmeriti v krvi in kaže na kopičenje patološkega tau proteina v možganih – enega ključnih znakov alzheimerjeve bolezni. Študije kažejo, da lahko razkrije bolezen več let pred pojavom simptomov, kar je izjemno pomembno za zgodnje zdravljenje.

Pri raku je v zadnjih letih velik preboj ctDNA. To je droben del DNK tumorja, ki kroži v krvi. S posebnimi testi ga lahko zaznajo v t. i. tekoči biopsiji. Prednosti tega biomarkerja so, da je na tak način mogoče odkriti raka brez operativne biopsije, spremljati mutacije tumorja in zaznavati ponovitve raka.​ Eksosomi, drobni mehurčki, ki jih izločajo celice in vsebujejo proteine, RNA ter druge molekule lahko razkrijejo prisotnost tumorja, pokažejo tip raka in napovejo odziv na zdravljenje.

Lahko pokažejo, ali se bolezen izboljšuje, poslabšuje ali ostaja stabilna. Foto: Getty Images

Serumski nevrofilament ​ (sNfL) je protein, ki se sprošča ob poškodbi živčnih celic. V zadnjih letih ga raziskovalci uporabljajo kot biomarker za multiplo sklerozo ter alzheimerjevo in parkinsonovo bolezen. Strokovnjaki opozarjajo, da biomarkerji niso univerzalno orodje za samodiagnozo. Veliko laboratorijskih vrednosti mora vedno interpretirati zdravnik, saj lahko posamezni rezultat brez širšega konteksta zavede.