Kuhamo za najmlajše

Začetek uvajanja goste hrane je mejnik, ki staršem povzroča nemalo skrbi. Jedilnik dojenčka se zdi preprost: materino mleko ali pa, če mati zaradi različnih dejavnikov ne more dojiti, mlečna formula, ki mu jo ponujamo po steklenički. V prvem primeru mora mamica paziti na prehrano, ki mora biti čim bolj raznovrstna in zdrava, pri mlečnih formulah pa velja biti pozoren na pravilno pripravo in uporabo, ki morata ustrezati starosti dojenčka.

Vsaka nova vrsta hrane je priporočljiva v določeni starosti dojenčka

Dojenju so posvečene številne študije, različni strokovnjaki in organizacije staršem ponujajo pomoč in jih usmerjajo skozi to pomembno stopnjo razvoja otroka, razmeroma manj pozornosti pa je namenjene prav tako pomembnemu koraku – uvajanju goste oziroma mešane hrane, ki jo praviloma začnemo uvajati med 17. in 26. tednom starosti otroka in na začetku poteka sočasno z dojenjem. Dojenčkom sprva ponujamo sadne in zelenjavne kaše, potem meso in mlečno-žitne kaše. Za vsako novo vrsto hrane, ki jo predstavimo otroku, obstajajo priporočene starosti. Na primer, strokovnjaki svetujejo, da mu damo beljak šele po enem letu, rumenjak pa je ustrezen že po šestem mesecu. Gre za obvladljivo vrsto pravil, ki jih najdemo v večini literature o prehrani otroka, z lahkoto pa jih izbrskamo tudi na spletu.

Spoznava nove okuse

Za številne starše je kuhanje goste hrane za dojenčka velika ovira, ki jo najpogosteje obidejo s kupovanjem vnaprej pripravljene hrane v stekleničkah in škatlah, ki so lično označene z otrokovo starostjo. Proizvajalci hrane za otroke zagotavljajo, da je popolnoma varna in bodo malčki z njo prejeli vse, kar potrebujejo za zdrav razvoj. To je seveda slišati odlično, pa še veliko časa bomo prihranili: obroki bodo hitro pripravljeni, lahko jih bomo vzeli s seboj na pot, kuhinja pa bo ostala čista.

Dvorezni meč

Cilj uvajanja trde hrane je, da bo otrok na koncu jedel enako kot vsa družina. Študije, ki so jih nedavno naredili strokovnjaki iz Velike Britanije, razkrivajo, da lahko otroke s prevelikim zanašanjem na vnaprej pripravljeno hrano s privlačno zapakiranim sadjem in zelenjavo odvrnemo od uživanja sadja in zelenjave, ko bodo starejši. Priročnost kupljenih obrokov je dvorezni meč. Z njihovo pretirano uporabo otroku odvzamemo možnost, da bi spoznal različne okuse, teksture in oblike sveže pripravljene hrane. Zavedati se moramo, da obstaja časovno okno, v katerem so dojenčki dovzetni za nove okuse in teksture; dovzetnost se zmanjša po prvem letu starosti, pozneje je izgubljeno težko nadoknaditi, saj začnejo določeno vrsto hrane zavračati, postanejo izbirčni. V eni od raziskav so strokovnjaki za prehrano otrok dognali, da ima približno petina otrok iz zahodnih držav manj kot enkrat na dan stik s svežo zelenjavo in sadjem. Otroci, ki so v šestem mesecu starosti uživali več doma pripravljene hrane, so pri sedmih letih jedli več zelenjave in sadja.

Domače je najboljše

Seveda pa ne gre vse krivde valiti zgolj na vnaprej pripravljeno hrano, velik vpliv imajo tudi družinske prehranjevalne navade. Kljub temu nam že zdrava pamet pove, da je primerno pripravljena hrana iz domače kuhinje bolj zdrava od zapakirane s polic. Ta je vedno enaka, v teksturi in okusu se ne spreminja. Doma pripravljena je vedno drugačna: sadje je enkrat nekoliko manj sladko, drugič bolj trdo, okus je zato vsakič nekoliko drugačen. To spoznanje se bo začelo izražati z otrokovim razvojem, zato ta ne bo kategorično zavračal hrane, ki ne bo ustrezala univerzalnemu kalupu. Pomemben je tudi videz. Lahko si predstavljamo, da bomo s kupovanjem pripravljene hrane zelo težko premagali razkorak med videzom korenčkovega pireja in celega korenčka.

Kuhanje v sopari ohrani v jedi več hranil

Seveda sta priprava hrane doma in njena predstavitev otroku zahtevnejši od odpiranja steklenic in dodajanja vode različnim suhim kašam. Starši moramo vztrajati in biti pripravljeni na poraze. Hrano je treba ponujati znova in znova na nevsiljiv način. Vendar kuhanje ni tako zahtevno, da bi se ga morali prestrašiti, v resnici je lahko prav zabavno. Številne družine, ki pripravljajo hrano za malčke v domači kuhinji, so s prihodom novega člana obogatile svoje jedilnike in uvedle jedi, ki jih prej niso poznale. Kuhanje za malčke se v resnici ne razlikuje bistveno od običajnega, le več pozornosti je treba nameniti čistoči in nekoliko pogosteje poseči po paličnem mešalniku. Priporočljivo je kuhanja v sopari, saj tako jed ohrani več hranil. Za vodilo naj nam bo misel, da otroku nikoli ne postrežemo hrane, ki je mi ne bi jedli. Za konec velja dodati, da je vegetarijansko hranjenje otrok po mnenju stroke sicer sprejemljivo, a le če vsebuje jajca in dovolj mleka, otroka pa redno spremlja zdravnik. Veganska in makrobiotična prehrana za otroke nista primerni, svetujejo. Praksa uvajanja novih živil je drugačna tudi pri otrocih z alergijami, sumom na njih ali družinsko zgodovino alergij.