Kuhan in pečen 
je reševal lakoto

Jesen je najbogatejši letni čas, saj se z dobro letino polnijo naše shrambe in kleti. Pridelke s polj in vrtov smo pospravili, skuhali marmelade, vložili zelenjavo in iztisnili mošt.

Vsako tretje leto več plodov

Tokrat smo se odpravili v gozd po kostanj. Imeli smo dobro in koristno rekreacijo. Naužili smo se svežega zraka in si nabrali kostanja. Rodi vsako leto, vsako tretje pa ima plodov več. Kostanj so poznali že starodavni narodi in ga sadili v velike nasade, saj so ga uporabljali za prehrano v zimskem času, ko je primanjkovalo druge hrane. Drevo zraste do petintrideset metrov visoko, premer debla pa je do tri metre. V Sloveniji imajo največjega na Gašperjevi domačiji v Sopoti pri Radečah. Visok je petnajst metrov, obseg debla pa je več kot tri metre.

Za zdravljenje dihal

Kostanj vsebuje od 40 do 45 odstotkov škroba, malo maščob in beljakovin. Bogat je z minerali. Poparek kostanjevih listov se uporablja za zdravljenje dihal in želodca. Krčne žile si mažemo s tinkturo iz divjega kostanja. Ne smemo pozabiti na zdravilnost kostanjevega medu, ki so ga spomladi pridno nabirale čebele. Zaradi grenko-sladkega okusa in blagodejnega učinka na dihala ga ljudje zelo cenimo. Najboljše medenjake spečemo s kostanjevim medom.

Priprava kostanjeve moke

V letih, ko je primanjkovalo pšenice, so kmetje kostanj sušili v sušilnicah. Po posebnih postopkih so ga olupili in zmleli v kostanjevo moko. To so pomešali s pšenično in pekli kruh, sladice, pripravljali omake, palačinke, juhe, štruklje in še mnogo drugega. Danes lahko kostanjevo moko kupimo v dobro založenih ekotrgovinah ali pa si jo pripravimo doma. Kostanj skuhamo, olupimo, posušimo in zmeljemo.

Včasih glavna jed pri večerji

Kuhan ali pečen je bil v zimskih večerih glavna jed. Družina se je zvečer zbrala okoli velike mize in vsi so ga lupili in jedli, zraven se je prilegel sveže iztisnjen mošt iz jabolk ali hrušk. Danes poznamo le kostanjeve piknike, le redkokje pa kuhajo ali pečejo kostanj za večerjo. Skuhamo ga v ekonom loncu v dvajsetih minutah. V približno toliko časa ga tudi spečemo v pečici, ki smo jo ogreli do 200 ° Celzija. Prej moramo vanj zarezati križ in ga zložiti v pekač, v katerega smo dali lonček vode, da se prehitro ne izsuši. Po desetih minutah ga premešamo in pečemo še od deset do petnajst minut. Če smo ga nabrali preveč, ga lahko zamrznemo in pozimi kuhamo ali pečemo v pečici.