La petite cuisine a Paris

O La petite cuisine a Paris so letos poročali že skoraj vsi največji svetovni časniki in teve postaje, ki dajo kaj na vrhunsko in izborno hrano, pri njenem chefu, moškim očem všečni in simpatični Angležinji, hčerki Avstrijke in očeta z mešanico malezijske in kitajske krvi, Rachel Khoo, ki svojim gostom in novinarjem ne odstira starosti in prav vseh kuharskih skrivnosti, pa so se od lani novembra napovedali in oglasili že skoraj vsi najbolj znani svetovni gastronomski kritiki in uredniki gastronomsko-enoloških revij in rubrik v medijih. Mala pariška kuhinja Rachel Khoo, verjetno okoli 35 let stare nove zvezde tamkajšnje alternativne ponudbe, daje natanko tisto, kar pod takim imenom človek razume. No, v resnici je miniaturna, saj Khoojeva v stanovanjcu z 21 kvadratnimi metri površine v tretjem nadstropju palače brez dvigala ob parku Buttes Chaumont skoraj v srcu francoske prestolnice ustvarja v sicer opremljeni kuhinjici z manj kot štirimi kvadratnimi metri površine.

Pisala je knjige in delala v čajnici

Leta 2006 je prišla z diplomama iz dizajna ter marketinga in stikov z javnostjo z londonske univerze v žepu v Pariz na štirimesečni tečaj slaščičarstva v sloviti Cordon bleu. Ko je izvedela in se naučila, kar je hotela, je, takrat že odločena, da bo v življenju le pisala kuharske knjige za vse, ki jih bodo hoteli brati, redno kuhala le za dva gosta, občasno pa še za kakšno izbrano družbo, je v Parizu ostala in se proslavila z izvirnima knjigama o drobnih slaščičarskih mojstrovinah. Potem je pol leta skrbela za drugačne vsebine v pariški čajnici knjižnici La Cocotte, lansko pomlad pa sprejela povabilo za redno nastopanje v gledani angleški teve oddaji Za mizo Elizabeth David. Septembra lani sta ji uspela veliki met in dokončen prodor med vrhove pariške kuhinje s podpisom pogodbe za knjigo o po njenem okusu 120 najboljših francoskih kuharskih receptih za založbo Penguin.

Kar 120 jedi

Prav pri začetku pisanja nove knjige, rokopis mora založniku predati do konca julija, knjiga pa izide prvi teden septembra, ji je šinila ideja o danes že svetovno znani mali pariški kuhinji. Domiselna Rachel se je odločila, da bo vseh 120 francoskih jedi iz bodoče knjige skuhala in poskusila z največ po dvema gostoma, ki se ji bosta oglasila prek spleta. Najprej na naslovu www.rkhooks.net, pozneje, ko se je ideja že prijela, pa na www.thelittlepariskitchen.com., ki je zadnje mesece zasut z rezervacijami in prošnjami za obiske in kosila za dva. Rachel Khoo je od oktobra gostila 240 lačnih dobrojedcev z vseh celin (zadnje tri mesece je bila med njimi večina novinarjev) in knjigo za Penguin končala, njeno bodočo vsebino pa z njimi pojedla in jim za ustvarjeno (vsakemu paru je položila na mizo še steklenico dobrega francoskega vina) zaračunala po 30 evrov na glavo. Čeprav je pogodbo z založbo že izpolnila in rokopis predčasno oddala, male pariške kuhinje ni zaprla in gostom (še naprej jemlje k sebi le po dva, ki gresta lahko z njo dopoldne tudi po nakupih) po vnaprejšnji napovedi prek spleta kuha ob četrtkih in petkih. In še nekaj iz malezijskega bontona: Rachel vsakemu razloži, da se v deželi njenega pokojnega očeta ljudje ne pozdravljajo s puhlicami v slogu dober ali lep dan ali pa kako si kaj, marveč z vprašanjem: Ali ste že jedli?