KAŠELJ

Lahko je moker, lahko suh: če izkašljujemo kri, moramo nujno k zdravniku

Kašelj je obrambni mehanizem, ki pomaga čistiti dihalne poti, je tudi spremljevalec bolezni, denimo prehlada.
Če traja dlje, če nas pri tem boli, če izkašljujemo kri, moramo nujno k zdravniku. FOTO: Pheelings Media/Getty Images
Če traja dlje, če nas pri tem boli, če izkašljujemo kri, moramo nujno k zdravniku. FOTO: Pheelings Media/Getty Images
 26. 2. 2023 | 11:08
2:32

Naše telo je imeniten mehanizem, ki, če deluje dobro, varuje zdravje in deluje normalno. Marsikaj poteka brez našega zavedanja, znojenje denimo regulira telesno temperaturo, kašelj pa čisti dihalne poti in iz njih odstranjuje škodljivo vsebino: če zastajajo sluz, prah, dim, je kašljanje refleksna reakcija, s katero se tega poskušamo osvoboditi oziroma omogočiti prosto dihanje. Občasno kašljanje je torej naravno in normalno, če pa traja dlje, če nas pri tem boli, zveni kot lajež, če izkašljujemo kri ali opazimo kaj neobičajnega, ne omahujmo z obiskom pri zdravniku.

Inhalacije so blagodejne. FOTO: Wavebreakmedia/Getty Images
Inhalacije so blagodejne. FOTO: Wavebreakmedia/Getty Images

Akutni kašelj je tisti, ki se pojavi nenadoma, če traja dlje od osem tednov, je kronični. Delimo ga še na neproduktivnega (suhega) in produktivnega (mokrega): glavna razlika med obema je nastajanje sluzi. Mokri je tisti, pri katerem izkašljamo sluz, ta otežuje dihanje, zato se je želi organizem znebiti, seveda s kašljanjem; pri suhem pa ne izkašljamo nič, iritacija sproži napade.

Najpogosteje kašljamo pri okužbah dihalnih poti, virozah, prehladu, gripi, in sicer do nekaj tednov. Pogost vzrok so tudi kajenje pa alergije in astma ter gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), lahko je tudi stranski učinek nekaterih zdravil, povzroči ga lahko suh zrak v prostoru, zlasti pozimi. Včasih pa je psihogenega izvora, torej nima telesnega vzroka, je psihološke narave.

Naj bo vlažno

Če je posledica prehladnega obolenja, si lahko pomagamo sami: pijemo dovolj tekočine, vodo, še bolje topel čaj, v katerega vmešamo še žlico medu in malo ingverja, uporabljamo kapljice za nos, vlažimo zrak v bivalnem prostoru.

Pomagamo si lahko tudi z naravo: učinkovit je islandski lišaj, še najbolje v obliki pastil, ki jih poližemo; blagodejno na dihala vpliva sirup iz smrekovih vršičkov, ki ga lahko naredimo tudi sami (v steklen kozarec naložimo smrekove vršičke, da pokrijejo dno, in jih prekrijemo s sladkorjem, spet damo vršičke in nanje sladkor in ponavljamo, da napolnimo kozarec, končamo s sladkorjem; kozarec zapremo, postavimo za dva tedna na sonce, precedimo, sirup vlijemo v steklenico in postavimo na hladno). Blagodejne so inhalacije, vodi lahko dodamo nekaj kapljic eteričnega olja smreke, poprove mete, evkalipta. 

Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
NOVOST
PromoPhoto
NAKUP
Promo
BOLEČINE
Promo
POŠKODBA KRIŽNE VEZI
PromoPhoto
PROJEKTI
PromoPhoto
NEVERJETNE IZKUŠNJE
Promo
Intervju z Larsom Sudmannom
Promo
JE VREDNO?
Promo
Pomladna preobrazba v oblačilih MANA
Promo
NAMIG
Promo
ZDRAVJE
Promo
NADZOR
PromoPhoto
KAKŠNA JE REŠITEV?
PromoPhoto
NEPREMIČNINE
Promo
POSLOVANJE
PromoPhoto
REŠITEV
PromoPhoto
NASVET