Luskavica ni le kožna, temveč sistemska bolezen, pogosto jo spremlja to

Čeprav luskavica ali psoriaza spada med pogoste kronične bolezni – v Sloveniji se z njo spopada 35.000 ljudi, s čimer se uvrščamo v svetovno povprečje –, o njej še vedno krožijo številne netočne ali celo napačne informacije. Tudi bolniki sami nimajo vedno vseh informacij o bolezni, boljše poznavanje luskavice pa bi jim pomagalo pri zdravljenju. Oboleli se namreč vsak dan srečujejo z najrazličnejšimi težavami, ki občutno poslabšajo kakovost njihovega življenja. Poleg tega se spopadajo tudi s predsodki v družbi zaradi videza, nekateri še vedno zmotno menijo, da je bolezen nalezljiva.

Luskavica je kronična imunsko pogojena vnetna bolezen, ki prizadene do tri odstotke populacije in je ena najpogostejših kožnih bolezni. Sprva se pokaže s pordelo, luščečo se kožo, nato s srebrnimi luskami odmrlih kožnih celic, zadebeljenih plakov največkrat na koži lasišča, komolcev, kolen, ledvenega ali križnega dela hrbtenice. Do 40 odstotkov bolnikov razvije še pridružene bolezni. Luskavica se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju, najpogosteje med 20. in 40. letom starosti. Na pojav bolezni vplivajo genetski dejavniki in dejavniki okolja, in sicer okužbe, nekatera zdravila, mehanske poškodbe, alkohol, kajenje in stres.

Pridružene bolezni

Luskavica je dedna bolezen. Bolnika spremlja skozi vsa življenjska obdobja, lahko pa se spreminja intenzivnost njenega pojavljanja; lahko je tudi v remisiji, a je neozdravljiva. Luskavico spremljajo srbež, bolečina in vidne kožne spremembe, ki lahko privedejo do stigmatizacije in socialne izolacije, vsakdanje dejavnosti lahko ovira tudi bolečina.

Današnji svetovni dan spremlja geslo Psoriaza in pridružene bolezni, razkriva Jan Koren, predsednik Društva psoriatikov Slovenije: »Poudarek je na komorbidnostih, torej pridruženih boleznih, ki pogosto spremljajo luskavico – med njimi psoriatični artritis, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, depresija in anksioznost. Namen svetovnega dne je opozoriti, da psoriaza ni le kožna, temveč sistemska bolezen, ki zahteva celosten pristop k zdravljenju in skrbi za bolnika.«

Kot opozarja, so v Sloveniji dostopnost do specialistov, čakalne dobe in neenakomerna obravnava po regijah še vedno pomemben izziv. »Številni bolniki na dermatologa čakajo predolgo, kar pomeni pozno diagnozo in kasnejši začetek ustreznega zdravljenja. Večina bolnikov najprej obišče osebnega zdravnika, ki jih nato napoti k dermatologu. V praksi se zgodi, da do diagnoze mine več mesecev, včasih celo leto, saj so dermatološke ambulante preobremenjene. Diagnozo postavi dermatolog na osnovi kliničnega pregleda in po potrebi biopsije kože. Pri sumu na psoriatični artritis bolnika napoti tudi k revmatologu,« pojasnjuje sogovornik in pojasnjuje, da zdravljenje poteka individualno, glede na posameznika in bolezen: »Blage oblike se zdravijo z lokalnimi pripravki (kortikosteroidi, analogi vitamina D, vlažilnimi kremami). Srednje hude oblike zahtevajo fototerapijo ali sistemska zdravila. Težje oblike se zdravijo z biološkimi zdravili, ki so v Sloveniji bolnikom dostopna prek napotitve k specialistu dermatologu. Zdravila danes omogočajo popolno remisijo pri številnih bolnikih, a je še vedno izziv enak dostop do sodobne terapije v vseh regijah.«

Predsednik društva znova opozarja na stigmo in diskriminacijo, s katerima se bolniki pogosto soočajo v družbi in na delovnem mestu. Kljub temu ugotavlja nekoliko večjo ozaveščenost v zadnjih letih, pa tudi boljše prepoznavanje bolezni, zaradi česar je več postavljenih diagnoz. Društvo psoriatikov deluje od leta 1979 in je v izredno oporo članom in njihovim svojcem. 

Blage oblike zdravimo z lokalnimi pripravki. FOTO: Marina Vol/Getty Images

Najprej se pokaže s pordelo, luščečo se kožo, nato s srebrnimi luskami odmrlih kožnih celic in zadebeljenih plakov. FOTO: Wisely/Getty Images