Luskavica prinaša veliko čustveno breme

Luskavica ali psoriaza je kronična vnetna bolezen s pordelimi in različno oblikovanimi kožnimi žarišči, prekritimi s srebrno-sivimi luskami. Najpogosteje prizadene komolce, kolena, ledveni predel in nohte. V Sloveniji zanjo trpi okoli 35.000 do 40.000 ljudi, a o bolezni ni veliko znanega: jasno je le, da je dedna in da ni nalezljiva, vzrok pa znanost še ugotavlja.

»Luskavica je dedno pogojena, kronična, večplastna sistemska kožna bolezen, ki prizadene kožo, v tridesetih odstotkih pa tudi sklepe, takrat govorimo o psoriatičnem artritisu,« pojasnjuje Stanko Pregelj, podpredsednik Društva psoriatikov Slovenije. »Je kronična bolezen, kar pomeni, da lahko kožne spremembe vztrajajo leta, desetletja, pogosto vse življenje. Dokončne ozdravitve še ne poznamo, vendar jo je s terapijo, ki je danes na voljo, mogoče obvladovati. Tudi v Sloveniji imamo dostop do vseh sodobnih metod zdravljenja psoriaze. Terapijo izberemo glede na obsežnost kožnih sprememb, upoštevamo pridružena obolenja in psoriatikovo psihofizično stanje.« Kot rečeno, stroka še ni odkrila vzroka za nastanek te bolezni, znano pa je, da imunski sistem v koži sproži obrambni mehanizem, ki nato spodbudi čezmerno nastajanje celic v povrhnjici, kar se na koži zaradi sočasnega vnetja pokaže kot zadebeljena in luščeča se koža. Prizadeta žarišča prekrivajo določene dele telesa, kot so komolci, kolena, lasišče, dlani, stopala, nohti in trup, lahko tudi predel ob spolovilu. »Zdravniki v zadnjem času ugotavljajo, da je luskavica pogosto povezana tudi z drugimi boleznimi,« nadaljuje Pregelj. »Njen sistemski vpliv se kaže v povečani sopojavnosti dveh skupin bolezni: tistih, povezanih z vnetji, ki jih povzročajo motnje v delovanju imunskega sistema (denimo psoriatični artritis in crohnova bolezen), in tistih, povezanih z nepravilnim delovanjem metabolizma (denimo metabolni sindrom in srčno-žilne bolezni). Tako imajo bolniki s psoriazo povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa II, srčno-žilnih bolezni pa tudi limfomov in drugih malignomov oziroma raka.«

Ni razlik med spoloma

Luskavica se najpogosteje pojavi med dvajsetim in štiridesetim letom starosti, razlike v zastopanosti spolov pa niso opazne. Kožne spremembe so pri nekaterih obolelih srbeče, spremembe na nohtih se kažejo kot luknjičaste vdolbinice, rumena zabarvanost nohtov, prečne brazde, delno ali celo popolno odstopanje nohtov. Pri blagih oblikah dermatologi pomagajo z zdravili za lokalno uporabo, strokovne smernice za bolnike z zmerno in hudo obliko psoriaze pa ob lokalni terapiji najprej priporočajo fototerapijo oziroma sistemsko konvencionalno terapijo z zdravili, kot so metotreksat, retinoidi in ciklosporin; za tiste, pri katerih sistemsko konvencionalno zdravljenje ni uspešno, je kontraindicirano ali pa ga bolniki ne prenašajo, so v Evropski uniji in tudi pri nas na voljo biološka zdravila. Ta že več kot 15 let uspešno uporabljajo za zdravljenje bolnikov s številnimi imunskimi boleznimi, kot so revmatska obolenja. »Z njimi so doslej po svetu zdravili več kot milijon bolnikov, kar kaže na učinkovitost in tudi varnost teh zdravil,« ocenjuje sogovornik iz društva. »Klinične izkušnje pri zdravljenju psoriaze z biološkimi zdravili v Sloveniji imamo zadnjih deset let, in v tem obdobju smo pomembno izboljšali kakovost življenja bolnikov. Zelo se je tudi zmanjšala potreba po bolnišničnem zdravljenju.«

A ne le zdravljenje bolezni in odpravljanje vidnih simptomov, ki so lahko za obolelega skrajno neprijetni ob pogledih nepodučenih neznancev, pomembna je tudi odprava stigme v družbi: luskavica namreč za bolnika pomeni izjemno veliko čustveno in telesno breme, poudarjajo pri Društvu psoriatikov Slovenije, kjer največ naporov namenjajo prav ozaveščanju o bolezni.