No, pa sem poskusila ta domači pridelek. Naravnost odlično. Ne preveč sladko in s koščki fig. Če samo pomislim, da se mi je zdelo prav neumno, ko mi je povedala, da se bo letos preizkusila v kuhanju marmelade.
Barbarina marmelada »Pustila sem ti dve palačinki z
Barbarino domačo marmelado,« me je pravzaprav presenetila mama, saj ve, da v glavnem ne jem sladkarij. Res da sem takrat imela v mislih običajno slivovo marmelado, ki jo je nekoč v ogromnih količinah pripravila naša mama, pa je potem seveda nismo pojedli in nazadnje zavrgli. Izguba časa in denarja. Ampak tale figova je pa res nekaj posebnega. Ker je nisem našla v najbližji trgovini, sem pobrskala po spletu in presenečena ugotovila, da bi liter take marmelade na trgu dosegel vrtoglavo ceno 15 evrov. Tam sem videla tudi, kaj vse lahko uporabimo kot surovino za pripravo. Praktično vse sadje, ki zraste okoli hiše, pri mami, tašči, babici, prijateljih ... pa v gozdu in na drevju ali grmovju, mimo katerega gremo na sprehodu. Možnosti in kombinacije so neomejene.
Za pripravo džema le dve uri Seveda me je zanimalo, kako poteka ta zadeva okoli vkuhavanja marmelade. Barbara mi pove, da je to idejo dobila, ko je videla, koliko fig je šlo v nič pri njenem bratu, saj jim jih ni uspelo sproti pojesti. »Tako je na kmetih. Vlaganje in vkuhavanje so si izmislili, ker je bilo treba izkoristiti prav vse pridelke,« pravi. Nekega dne jih je kar med obiskom pri bratu nabrala dobrih pet kilogramov. Doma jih je narezala na koščke in dobre pol ure pokuhala skupaj z majhno količino želirnega sladkorja. Potem je približno dve tretjini porazdelila po kozarčkih. Na nalepke je napisala džem. Tega bodo pojedli kot namaz na kruhu, na pecivu ali piškotih. Pomislila sem, kako bi se ta džem razlezel, če ga segretega polijem po sladoledu …
Preostanek je zmešala s paličnim mešalnikom, da je dobila gladko maso, in še malo pokuhala. To pa bo za pravo marmelado, saj na nekaterih piškotih ali za polnjenje krofov ne moreš uporabiti džema. Z obema različicama je napolnila kar 10 pollitrskih kozarčkov. Pravi, da je hranjenje v manjših boljše, saj potem kozarček ni predolgo odprt, ko ga enkrat načnejo.
Nad svojo mojstrovino je tako navdušena, da bo počakala, da bodo dozoreli kakiji. Verjamem ji, da bo tudi ta odlična. Pri naraščajočih problemih s čezmerno telesno težo pa ni zanemarljivo niti dejstvo, da zaradi majhne količine dodanega belega sladkorja tak namaz vsebuje precej manj nezdravih kalorij.
15 evrov za liter domače Tudi če upoštevam cene manj kakovostne marmelade ali džemov, kjer delež sadja ne dosega niti 50 odstotkov, se te gibljejo od 3 do 5 evrov za liter. Zato za izračun uporabim vmesno ceno med industrijsko in domačo na trgu. Povprečje bi bilo 8 evrov. Domača marmelada in džem bosta gotovo nadomestila še precejšnjo količino drugih sladkih namazov, katerih cena se tudi giblje okoli 5 evrov za kilogram. Izračun pokaže, da bo Barbara z vkuhavanjem sadja nadomestila kar za 130 evrov nakupov. Pa še bo lahko zadovoljna ob misli, da njena družina uživa zdravo hrano, brez umetnih konzervansov, dodatkov, barvil.
Sadje plačamo z obiranjem
Za pripravo 5 litrov je porabila 2 uri svojega časa. Torej bo za petkrat večjo količino, kolikor je namerava pripraviti letos, porabila 10 ur. Za pripravo 20 litrov različnih marmelad bo predvidoma porabila še približno kilogram sladkorja in za maksimalno 5 evrov energije. Skupna razlika v porabi denarja pa je pravzaprav njen zaslužek. In ta je kar precejšen. Več kot 12 evrov na uro je že znesek, ki bi lahko komu bil orientacija pri izbiri podjetniške dejavnosti. Tudi če sadja ne bi dobila brezplačno, bi se gotovo z lastnikom oziroma pridelovalcem lahko dogovorila, da ga odsluži z obiranjem oziroma delom. Celo če bi zaradi tega porabila še enkrat več časa, bi enourni zaslužek še vedno presegal 6 evrov.