Maščobne kisline omega-3 so esencialne maščobe, kar pomeni, da jih naše telo ne more proizvajati samo. Zaužiti jih moramo s hrano oziroma prehranskimi dopolnili. Poznamo več vrst omega-3 maščobnih kislin, vendar so tri najpomembnejše alfa-linolenska kislina (ALA), eikozapentaenojska kislina (EPA) in dokozaheksaenojska kislina (DHA). Te maščobne kisline imajo pomembno vlogo pri delovanju telesa, med drugim pripomorejo k zdravju srca in ožilja ter oči in uravnavajo vnetne procese.
Podpora možganom
»V lekarnah priporočamo omega-3 maščobne kisline tako rekoč vsem, saj jih s prehrano praviloma ne dobimo dovolj,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Še posebej pa jih priporočamo nosečnicam in doječim mamicam, in sicer zaradi vloge DHA pri razvoju možganov ploda in dojenčka, dojenčkom in otrokom v obdobju razvoja ter vsem s posebnimi prehranskimi potrebami in tistim, ki se ne prehranjujejo kakovostno. Zelo jih priporočamo ljudem s tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni, saj lahko pripomorejo k zniževanju ravni trigliceridov in imajo ugoden vpliv na delovanje srca. Priporočamo jih tudi zaradi podpore kognitivnim funkcijam.«
Pripomorejo k zniževanju ravni trigliceridov.
Priporočena dnevna količina omega-3 maščobnih kislin se lahko razlikuje glede na različne dejavnike, kot so starost, spol, prehranjevalne navade in zdravstveno stanje. Splošno priporočilo Evropske agencije za varnost hrane, ki je v Evropski uniji avtoriteta na področju prehranskih dopolnil, je, da naj bi odrasli zaužili vsaj 250–500 mg kombinacije EPA in DHA na dan. Za dojenčke, otroke in nosečnice so potrebe lahko višje.
Telo jih ne more proizvajati samo.
»Še višji odmerki pa se priporočajo bolnikom s povečanimi vrednostmi maščob v krvi. Vnos nenasičenih maščobnih kislin omega-3 ni zdravljenje, ampak je podpora zdravemu življenjskemu slogu, ki je za naše zdravje ključnega pomena,« poudarja sogovornica in pristavlja, da je v prehrano nujno vključevati ribe, kot so losos, skuša, sardine in tuna, pa tudi nekatere rastlinske vire, kot so laneno seme, semena čije in oreščki. »S sodobno prehrano zaužijemo preveč nenasičenih maščobnih kislin omega-6 in premalo omega-3, kar lahko vpliva na regulacijo vnetnih procesov v telesu, ki se pomakne v provnetno smer,« še opozori.

V prehrano je nujno vključevati ribe, kot so losos, skuša, sardine in tun, pa tudi nekatere rastlinske vire. FOTO: Samael334/Getty Images

Včasih jih ne dobimo dovolj, zato posežemo po prehranskih dopolnilih. FOTO: Evgeniya Markina/Getty Images