Meglen pogled – siva mrena

Katarakta ali siva mrena je zamotnitev očesne leče, zaradi česar svetloba ne more prodreti do mrežnice. Je najpogostejši vzrok slepote v nerazvitem svetu. Velikokrat se pravi, da je siva mrena bolezen starejših ljudi. Lažja ali hujša oblika se razvije pri približno polovici ljudi po 60. letu starosti, a je njen vpliv na vid pogosto le malenkosten, saj se leča zamotni oziroma postane motna le na robovih. Seveda pa lahko nezdravljena siva mrena dolgoročno tudi zelo poslabša vid.

Razvija se zelo počasi, učinek na vid oziroma njegovo poslabšanje pa se pri različnih ljudeh odraža različno. Pri nekaterih lahko postane meglen, pri drugih se pojavi kratkovidnost ali pa imajo težave pri razločevanju barv.

Vse leto sončna očala

K nastanku sive mrene lahko pripomore tudi ultravijolično (UV) sevanje, saj lahko spremeni oziroma poškoduje očesno lečo. Poleg tega izpostavljenost oči UV-svetlobi lahko povzroči poškodbe na roženici, veznici in tudi na očesni mrežnici. Zato oftalmologi priporočajo nošnjo sončnih očal vse leto. Zimska sončna očala so po navadi nekoliko manj zatemnjena, poletna bolj. Posebno temna morajo biti v visokogorju, da preprečijo vdor UV-žarkov v oko, ki so škodljivi za vse strukture očesa, posebno za mrežnico.

K sivi mreni pripomorejo tudi genska zasnova, prehrana in drugi dejavniki, kot so kajenje, poškodbe oči, dolgotrajnejše jemanje steroidov in sladkorna bolezen. Danes je operativna odstranitev in zamenjava očesne leče že rutinska operacija in je precej varna. Ker pa vsak poseg vseeno spremlja določeno tveganje, se oftalmologi zanjo po navadi ne odločijo, dokler zmanjšana ostrina vida ne pade na 30 do 40 odstotkov oziroma dokler se človeku, ki ima tovrstne težave, bistveno ne zmanjša kakovost življenja. Zapleti, ki so res zelo redki in se lahko pojavijo pri eni od več kot dva tisoč operacij, so okužbe ali poškodbe mrežnice. Okrevanje po navadi traja do šest tednov.

Poleg sive mrene oz. katarakte so druge pogoste očesne bolezni, ki lahko privedejo do izgube vida, še starostna degeneracija rumene pege, zelena mrena ali glavkom in diabetična retinopatija. Večina je posledica staranja in sladkorne bolezni. Več kot tri odstotke Evropejcev je slepih ali slabovidnih, nadaljnjih deset odstotkov pa ima očesne bolezni v začetnih stadijih, zaradi katerih bi lahko oslepeli, če jih ne bi zdravili. Od očesnih bolezni, ki zelo prizadenejo kakovost življenja, redko pa privedejo do izgube vida, je najpogostejša bolezen suhega očesa. Suho oko ima od 5 do 35 odstotkov evropskega prebivalstva, pogosteje se pojavlja pri starejših.

Ker za zdrav vid lahko največ naredimo prav sami, ni odveč nasvet, da v primeru težav z očmi obiščemo zdravnika specialista oftalmologa. Na pregled je treba takoj, ko opazimo poslabšanje vida ali spremembo na očeh. Veliko očesnih bolezni je skritih in jih lahko odkrijejo le zdravniki s pregledom, s pravočasnim odkritjem in zdravljenjem pa lahko preprečimo nastanek slabšega vida ali celo slepote.