Mehur nagaja, šola pomaga

Pri majhnem otroku so mehanizmi uravnavanja izločanja urina še nezreli, pravi doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., spec. pediater nefrolog s Kliničnega oddelka za nefrologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani. »Dojenčki in malčki pogosto odvajajo manjše količine urina in potrebujejo plenice. Praznjenje mehurja poteka refleksno in ne zavestno kot pri odraslih. Največ otrok začne lulanje čez dan postopno nadzorovati po tretjem letu starosti, nekoliko pozneje so suhi tudi ponoči.« Do petega leta starosti občasno uhajanje urina podnevi ali ponoči oziroma zadrževanje ob igri ni nenormalno, razlaga zdravnica. »Po petem ali šestem letu starosti pa pričakujemo, da bo vedenjski vzorec normalnega lulanja usvojen in da bo otrok tako podnevi kot ponoči suh.« Kadar ni tako, naj starši ne odlašajo z obiskom pediatra in mu brez sramu zaupajo, s kakšno težavo se soočajo.

Kako ukrepati?

Kadar gre samo za nočno močenje postelje, bo otroku pomagal že izbrani pediater. »Če sta izvid urina in ultrazvok sečil normalna, bo predpisal zdravilo dezmopresin. Zdravilo, ki ga otrok zaužije zvečer, tako kot naravni hormon vazopresin povzroča nastanek manjše količine koncentriranega urina. Pri otrocih, ki imajo težave z nočnim močenjem, je namreč ritem izločanja hormona še nezrel in zato ponoči nastane veliko urina, ki ga ob trdnem spancu ne morejo zadržati v mehurju. Druga možnost odpravljanja težave je uporaba alarma za zbujanje v obliki spodnjih hlačk, ki sprožijo glasen zvok, ko se zmočijo. Alarm otroka zbudi, da mehur do konca izprazni na stranišču. V nekaj tednih se ob občutku polnega mehurja začne sam zbujati in se v spanju ne pomoči več.«

Šola lulanja

Kadar ima otrok poleg nočnega močenja težave z lulanjem tudi podnevi, najpogosteje kot uhajanje vode, je najprej treba urediti dnevno uriniranje. »Izbrani pediater otroka napoti v bolnišnico. Če ugotovimo, da gre za neusvojen vedenjski vzorec odvajanja vode, priporočimo šolo lulanja,« pomoč najmlajšim predstavi sogovornica, ki je nadvse uspešno metodo uvedla leta 2004. »Šolo smo začeli na Kliničnem oddelku za nefrologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, pozneje smo dejavnost prenesli tudi na druge otroške oddelke regionalnih bolnišnic po Sloveniji in Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna.«

Šola lulanja je zabavna in prijetna, traja pet dni. »Otroku najprej razložimo, da je zdrav in normalen, le njegov mehur še ni tako pameten kot on. Otroci se naučijo primernega pitja tekočin, rednega in popolnega praznjenja mehurja, sproščenosti med lulanjem in telovadnih vaj za mišice medeničnega dna. Z njimi se večinoma ukvarjajo medicinske sestre, vzgojiteljice in učiteljice, pomembno vlogo ima tudi klinični psiholog, ki gradi otrokovo pozitivno samopodobo. Zadnji dan jim slovesno podelimo diplome, medalje in nagrade. Doma nadaljujejo naučene ukrepe in izpolnjujejo dnevnik. Po treh mesecih rednih zdravniških kontrol, spodbude zdravnika ter podpore staršev so uspehi odlični. Težave se po usvojenem vedenjskem vzorcu lulanja izjemno redko ponovijo. Velika večina se jih zelo hitro popolnoma znebi, pri zelo majhnem deležu otrok, ki slabše sodelujejo, pa se bistveno ublažijo.«