Marsikdo je prepričan, da se z nenadzorovanim uhajanjem urina ubadajo le stari, hudo bolni ljudje, a resnica je povsem drugačna. Urinska inkontinenca se lahko pojavi pri obeh spolih v katerem koli starostnem obdobju, res pa je, da se s starostjo pogostost teh neprijetnih težav povečuje in da so bolj prizadete ženske. Ima jih vsaj petina ljudi, starejših od 35 let, in najmanj eden od treh starostnikov. Statistični podatki kažejo, da ima v Sloveniji 49,5 odstotka žensk, starih več kot 65 let, tako hudo inkontinenco, da potrebujejo zdravljenje. Čeprav so zaradi izgube nadzora nad mokrenjem v stiski, saj imajo ne samo zdravstvene in higienske, ampak tudi socialne težave, jih vsaj 70 odstotkov žal ne poišče zdravniške pomoči oziroma to storijo šele po več letih spoprijemanja z nevšečnostmi.
Ne dvigajte težkih bremen Dokazano je, da inkontinenca pesti ženske po menopavzi (spremenjena sečnica zaradi pomanjkanja estrogena), tiste, ki so večkrat rodile oziroma so imeli novorojenčki večjo porodno težo od običajne, ki so manj telesno dejavne, ki imajo ali so imele različna respiratorna obolenja ali večje operativne posege v področju male medenice, pa tudi tiste, ki so opravljale fizično delo z dvigovanjem težkih bremen. Nanjo dokazano vplivata tudi prevelika telesna teža in prirojena slabost vezivnega tkiva.
V hujših primerih operacija Doc. dr.
Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik, strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana, ki se še posebno ukvarja s tem področjem, je povedal, da poznamo več načinov zdravljenja urinske inkontinence. S treningom mišic medeničnega dna, znanimi keglovimi vajami, poskušamo okrepiti mišice urogenitalne diafragme in medeničnega dna, vendar pa ta način zahteva motivacijo in vztrajnost, rezultati pa niso vedno zadovoljivi. »Z reedukacijo sečnega mehurja zavestno s pomočjo volje vzpostavimo normalni ritem uriniranja.« Čas med posameznimi uriniranji postopoma podaljšujemo, dokler ne dosežemo triurnega intervala brez potrebe po odvajanju seča. »Tako lahko nekoliko povečamo kapaciteto sečnega mehurja. Metoda je zelo uspešna pri vztrajnih in motiviranih bolnicah.«
Predvsem pri starejših bolnicah z urgentno inkontinenco, pri katerih obstaja velika nevarnost negativnih stranskih učinkov medikamentoznega zdravljenja, je uspešna elektrostimulacija. Poznamo še zunajtelesno magnetno stimulacijo, ki je za žensko zelo prijazna, saj omogoča pasivno vadbo mišic medeničnega dna. »Poleg tega je učinkovita, preprosta, saj se ni treba sleči, neinvazivna, neboleča, neodvisna od motivacije bolnice, prisotnost zdravnika med izvajanjem ni potrebna, nima znanih stranskih učinkov in hospitalizacija ni potrebna,« je njene številne prednosti pred preostalimi načini naštel dr. Lukanovič.
Kako do uspešnega zdravljenja?Seveda je mogoče tudi zdravljenje z zdravili (z enim ali s kombinacijo različnih), ki ga priporočajo skupaj z drugimi metodami, predvsem s treningom sečnega mehurja in funkcionalno elektrostimulacijo. V izjemnih primerih, ko je konzervativno zdravljenje izčrpano ali pri zelo hudih obolenjih, se odločijo za operacijo. Za uspeh zdravljenja urinske inkontinence je pomemben dosleden in pravilen diagnostični postopek, je prepričan zdravnik. Zdravljenje moramo začeti s preprostimi splošnimi nasveti oziroma navadami za zdrav sečni mehur.
Oblike inkontinence
Urgentna (nezmožnost zadržati seč za več kot nekaj minut po prvem občutku tiščanja na vodo), stresna (uhajanje majhnih količin seča ob zvišanju tlaka v trebuhu, kar se dogaja pri kašlju, smejanju, napenjanju, kihanju ali dvigovanju bremen), prelivna (čezmerna napolnjenost sečnega mehurja in nevoljno uhajanje seča), popolna (stalno uhajanje seča), psihogena (duševni vzroki) in mešana (kombinacija npr. pri starejših ženskah stresna in urgentna). (Vir: Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo, Mladinska knjiga, 2005)