Menopavza je zadnja menstruacija v življenju ženske in je torej enkraten dogodek. Da lahko rečemo, da je ženska v menopavzi, kot pravimo pogovorno, pa mora od zadnje menstruacije preteči vsaj leto dni. »Menopavzo zato vedno določamo za nazaj. Vsaka krvavitev, tudi blaga, ki se pojavi po več kot letu od zadnje menstruacije, zahteva ginekološko obravnavo in izključitev resnejših vzrokov. Srednja starost nastopa menopavze je 51,4 leta,« pojasnjuje Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. ginek. in porod., vodja Zdravstvenega varstva žensk v ZD Ljubljana - Šiška.
»Perimenopavza je obdobje nekaj let pred menopavzo in prvo leto po njenem nastopu, ko so hormonska nihanja še posebno izrazita. Klimakterij pa zajema širše obdobje nekaj let pred menopavzo in po njej. Vsi ti pojmi opisujejo postopno usihanje delovanja jajčnikov in posledični upad spolnih hormonov v telesu, predvsem estrogenov,« nadaljuje sogovornica in dodaja, da so simptomi, značilni za to obdobje, zelo raznoliki: »Prvi znaki se lahko pojavijo že v zgodnjih 40. letih, tudi prej. Spremeni se dolžina menstruacijskega ciklusa, zmanjša se jakost krvavitve, občasno se zaradi motenj v ovulaciji pojavljajo daljše krvavitve. Najbolj prepoznavni so vročinski oblivi in nočno potenje, ki se pojavijo pri 70–80 odstotkih žensk. Pogosto jih spremljajo razbijanje srca in glavoboli. Pri približno polovici žensk se pojavijo motnje spanja, pogosto povezane s potenjem, pa tudi s tesnobo, razdražljivostjo, otožnostjo ali depresivnim razpoloženjem. Pojavijo se težave s koncentracijo in spominom ter posledično zmanjšane kognitivne sposobnosti, kar ima lahko negativne ekonomske posledice. Zaradi podaljševanja delovne dobe in staranja delovno aktivne populacije žensk je pomembno zavedanje o menopavzi na delovnem mestu in sistematična destigmatizacija te, kar je pomemben vidik varovanja zdravja pri delu in ohranjanja delovne zmožnosti.«
Najbolj učinkovito zdravljenje je še vedno hormonsko.

Ženske so vse bolj ozaveščene in prihajajo h ginekologu s konkretnimi vprašanji. FOTO: Nenad Cavoski/Getty Images
Presejalni programi
Pojavljajo se lahko tudi suho in srbeče spolovilo, boleči spolni odnosi in upad libida, napetost v dojkah, občutek napihnjenosti, pogosto siljenje na vodo ter ponavljajoča se vnetja nožnice in sečil. Zaradi zmanjšane tvorbe kolagena se tanjšajo koža in mehka tkiva, pri ženskah z menstrualnimi migrenami se glavoboli v tem obdobju pogosto poslabšajo. Dolgoročno se povečajo izguba kostne mase, tveganje za osteoporozo in zlome ter bolečine v kosteh, hkrati pa zaradi pospešene ateroskleroze tveganje za srčno-žilna obolenja.
Dolgoročno se poveča tveganje za osteoporozo in zlome ter srčno-žilna obolenja.
»Pomembni so redni preventivni pregledi s spremljanjem krvnega tlaka, holesterola in telesne teže, udeležba v presejalnih programih, skrb za zdravo prehrano z dovolj beljakovinskega vnosa, kalcija in vitamina D ter seveda dovolj fizične aktivnosti. Če so simptomi izraziti in dolgotrajni, pa je smiseln obisk zdravnika. Najbolj učinkovito zdravljenje je še vedno hormonsko, ker pa je to za nekatere ženske nesprejemljivo, so na voljo nehormonske ali alternativne oblike. O učinkovitosti ali varnosti nekaterih dodatkov, kot so sojini izoflavoni, grozdnata svetilka, maca, kitajska zelišča, svetlinovo olje, ginseng, kanabinoidi, vitamin E ali omega-3 maščobne kisline, je premalo znanstvenih dokazov.«

Za dobro počutje lahko veliko naredijo same. FOTO: Svetlana
Mishchenko/
Getty Images
Obdobje menopavze je pogosto povezano tudi z drugimi življenjskimi prelomnicami, npr. odhodom otrok od doma, skrbjo za starajoče se starše, spremembami v partnerskem odnosu, zato sta odkrit pogovor in pravočasna pomoč pri tem ključna, sklene sogovornica: »Podpora družine in delovnega okolja lahko bistveno zmanjšata stigmo in stisko. Obdobje okoli menopavze ni le ženska težava in zahteva več razumevanja, potrpežljivosti in odprte komunikacije, predvsem pa je pomembna ozaveščenost tako laične kot strokovne javnosti. K sreči vedno več žensk o teh temah govori samoiniciativno in že dobro pripravljene prihajajo h ginekologu s konkretnimi vprašanji. Pomembno je, da jim pojasnimo, da obstaja veliko možnosti za lajšanje ali zdravljenje teh težav in ni razloga, da bi bila kakovost življenja v tem obdobju slabša.«