Migrena že v mladosti

Večina ljudi se vsaj enkrat v življenju sooči s tenzijskim glavobolom. Ta nastane kot posledica dolgotrajnega krča mišic glave, vratu in zgornjega dela hrbta, pojavi pa se zaradi različnih razlogov, pojasnjuje dr. Aljoša Danieli, dr. med., zdravnik splošne medicine in specialist psihiater iz Medicinskega centra Barsos: »Bolečina je tiščoča, topa, občasno tudi pekoča. Tenzijski glavoboli so poleg migrenskih najpogostejši primarni glavoboli.«
 

Pomembno vplivajo hormoni

Glavobol povzročajo različni dejavniki, a če se pojavlja pogosto, je priporočljivo obiskati zdravnika, svetuje sogovornik: »Na podlagi dnevnika, v katerega se štiri tedne redno zapisujejo glavoboli, bo zdravnik določil vzroke in predpisal ustrezno zdravljenje. Zdravnika je nujno obiskati, kadar glavobol nastopi nenadoma in hitro postaja intenzivnejši, ko se pojavijo bruhanje in povišana telesna temperatura ter otrdelost vratu, kadar ga spremljajo krči, spremembe vedenja, zmedenost, izguba zavesti ter kadar se glavobol pojavi nenadoma po naporni vadbi ali manjši poškodbi.«

Nekateri vsak mesec doživljajo glavobol, ki ga povzroča stres. Vsako leto se z njim sreča več kot 70 odstotkov ljudi, pojavi se lahko pri vsaki starosti. Po podatkih NIJZ je bilo v letu 2018 3191 primerov bolniških odsotnosti zaradi migrene in 555 primerov zaradi drugih glavobolov. »Tenzijski glavobol najpogosteje prizadene ženske med 30. in 40. letom. Migrene se lahko pojavijo tudi pozneje v življenju, vendar pogosteje že v otroštvu ali pri mladih odraslih. Približno pri 90 odstotkih ljudi, ki jo imajo, se je prvič pojavila, preden so dopolnili 40 let,« pojasnjuje dr. Danieli.


Pri tenzijskem glavobolu si praviloma lahko pomagamo sami: tegobo običajno odpravimo s protibolečinskimi zdravili in spremembo življenjskega sloga, jogo, masažo, vadbo, toplimi obkladki na čelo in vrat. Pri migrenah, ki sicer trikrat pogosteje prizadene ženske, je potek drugačen: »Ženski spolni hormoni so dejavnik tveganja in mnoge dobijo migreno ravno med menstruacijo. Za migreno lahko zbolijo celo otroci, najpogosteje se kaže kot vrtoglavica, morda tudi z bolečinami v trebuhu.

Migrena je zelo povezana z dednostjo: če jo ima eden od staršev, je tveganje zanjo pri potomcih 50-odstotno. Če jo imata oba, se dvigne na 75 odstotkov. Migrena zahteva zdravljenje z zdravili, najpogosteje se predpisujejo triptani. Gre za zdravila, ki preprečujejo širitev žil.«
 

Lahko postane kronična

Glavni simptom migrene je močan glavobol, navadno se pojavi na sprednjem delu glave ali na eni strani. »Med napadom se lahko območje bolečine spreminja. Občutimo jo kot razbijajočo bolečino, ki je lahko zmerna ali močna. Poslabša se, če se premikamo. Spremljata jo slabost in bruhanje, moteči so svetloba, hrup in močne vonjave. Pri migreni z avro se pojavijo vidne motnje, ki napovedujejo bolečino, ima jih le desetina bolnikov.

Ljudje opazijo svetleče črte, strele, pikice, koncentrične kroge. Ni redko, da bolniku izgine polovica vidnega polja. Nekateri imajo občutek, kot da bi gledali pod vodo. Pojavijo se lahko tudi govorne motnje,« pravi sogovornik in pojasnjuje, da so vzroki in sprožilni dejavniki za migreno različni: »Določeno vlogo imata okolje in genetika, med napadom migrene je nižja raven serotonina v možganih. Sprožilni dejavniki so lahko določena živila (alkohol, kava), hormonske spremembe pri ženskah, jemanje zdravil, ki vsebujejo hormone, fizična utrujenost, stres, poškodba glave in pomanjkanje spanca.«


Migrena se pojavlja različno pogosto, lahko samo enkrat ali dvakrat na leto, lahko celo večkrat na mesec, sklene dr. Danieli: »O kronični govorimo, ko je od pet do petnajst napadov na mesec. Kadar se pojavljajo trikrat na mesec ali pogosteje, obstaja nevarnost, da bo postala migrena kronična z vsakodnevnim glavobolom.«