Minute, ki rešujejo življenja

Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen. Smrtnost zaradi nje je visoka, veliko je tudi invalidnosti, ki jo povzroča, saj mnogim pusti hude posledice, ki njim in njihovim svojcem bistveno spremenijo kakovost življenja.

Za preprečevanje možganske kapi in blaženje njenih posledic so ključni preventiva, prepoznavanje znakov ter hitro in pravilno ukrepanje.

Znaki možganske kapi

Nanjo opozarja kratica GROM, v kateri posamezne črke pomenijo:

G – govor (ali oseba lahko govori jasno in razumljivo?)

R – roka (ali oseba lahko dvigne roko in jo tam zadrži?)

O – obraz (ali se oseba lahko nasmehne, ali ima povešen ustni kot?)

M – minuta, čas (takoj pokliči 112!).

Dodana je še kratica V2 – nenaden pojav vrtoglavice in težav z vidom.

Ob nastopu znakov GROM V2 je mogoče pomagati do 24 ur, ukrepati pa je treba takoj, saj je uspeh zdravljenja najbolj odvisen od časa, opozarjajo v Društvu za zdravje srca in ožil­ja Slovenije.

FOTO: Madrolly/Gettyimages

Dejavniki tveganja

Ti so raznovrstni, nekatere lahko nadzorujemo, na druge nimamo vpliva. Med prvimi je na vrhu seznama visok krvni tlak, sledijo sladkorna bolezen, kajenje in povišan holesterol, saj vse to povečuje možnost za nastanek krvnih strdkov ali žilnih poškodb.

Tveganje povečujejo čezmerna telesna teža, debelost, pomanjkanje telesne dejavnosti in nezdrava prehrana, ki vsebuje preveč soli, nasičenih maščob in premalo svežih živil.

Nevarno je še čezmerno uživanje alkohola in nekaterih drog, ki vplivajo na krvni tlak in stanje ožilja. Pri določenih srčnih boleznih je povečana verjetnost, da krvni strdki potujejo do možganov in povzročijo kap.

Obstajajo še dejavniki, ki jih ne moremo nadzorovati. Eden od njih je starost: tveganje za kap se z leti povečuje. Pomembno vlogo igrata dednost in spol: pri ženskah se v nekaterih življenjskih obdobjih, kot sta nosečnost in menopavza, ali ob uporabi hormonske kontracepcije tveganje poveča zaradi hormonskih sprememb.

V družbi je vse laže, tudi tek. FOTO: Drazen Zigic Getty Images

S premišljenim načinom življenja in rednimi zdravstvenimi pregledi lahko, ne glede na to, kakšna je naša dedna osnova, zmanjšamo možnost za nastanek možganske kapi.

Posledice možganske kapi

Segajo od blagih, skoraj neopaznih do hudih, trajne invalidnosti ali celo smrti. Vse je odvisno od tega, kateri del možganov je bil prizadet, kako hitra je bila medicinska pomoč in kakšno je bilo splošno zdravstveno stanje bolnika pred kapjo.

Ena najpogostejših posledic je ohromelost ali izrazita šibkost polovice telesa, kar močno vpliva na samostojnost v vsakdanjem življenju. Pogoste so govorne težave, bodisi kot nezmožnost izražanja bodisi razumevanja govora. Možgani so ključni za zaznavo okolice, zato lahko kap povzroči mot­nje vida ali drugih zaznavnih funkcij. Nekateri izgubijo ravnotežje in imajo težave s koordinacijo gibov.

Poleg telesnih so pogoste kognitivne posledice: težave s spominom, koncentracijo in razumevanjem, kar otežuje vrnitev v poklicno življenje ali opravljanje vsakodnevnih nalog. Izrazite so psihološke posledice: številne pestijo depresija, anksioznost ali čustvena nestabilnost, saj se življen­je po kapi pogosto drastično spremeni.

FOTO: Pornpak Khunatorn/Gettyimages

Skrita motnja

Profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike, specialistka klinične logopedije Particija Širca Ule, in magistrica, profesorica logopedije in surdopedagogike, specialistka klinične logopedije Marjeta Trček Kavčič, ob letošnjem svetovnem dnevu možganske kapi v ospredje postavljata afazijo, jezikovno motnjo, ki jo povzroči poškodba delov možganov, odgovornih za jezikovne funkcije.

Posamez­nika ovira pri sposobnosti sporazumevanja na različnih jezikovnih področjih: pri razumevanju govora, govornem izražanju, branju in pisanju, ne prizadene pa tudi kognitivnih sposobnosti. Je skrita motnja, ki jo opazimo šele, ko začnemo z osebo komunicirati.

Težave so lahko različne, od blagih, kot je otežen priklic besed, do obsežnih, ki v celoti onemogočajo govorno sporočanje in razumevanje. Skupna značilnost vseh vrst afazije so težave s priklicem besed. Pri motorični ali ekspresivni je govor netekoč, saj se osebe težko spomnijo pravih besed in jih sestavijo v ustrezne stavke.

Pri senzorični ali receptivni afaziji je govor tekoč, a vsebinsko prazen, glavna značilnost so težave z razumevanjem govora drugih. Za rehabilitacijo jezikovnih funkcij oseb z afazijo so usposobljeni specialisti klinične logopedije z izkušnjami z delom z odraslimi z nevrogenimi motnjami komunikacije.

Ne le bolezen starejših

Možganska kap ni samo bolezen starejših, prizadene lahko ljudi vseh starosti. Pomembno je poznati dejavnike tveganja, razumeti znake in pravočasno ukrepati.

FOTO: Tunatura/Gettyimages

Zavedanje, da imamo velik vpliv na svoje zdravje, je prvi korak k zmanjšanju bremena možganske kapi tako za posameznika kot družbo.