Ko slišimo besedo dieta, najprej pomislimo na hujšanje, manj hrane in odrekanje. V resnici je njen pomen precej širši. Izraz namreč izhaja iz grške besede diaita, ki je pomenila način življenja. Danes z dieto v širšem smislu označujemo način prehranjevanja oziroma izbor hrane in pijače, ki ga človek običajno uživa, naj bo dober ali slab. V ožjem pomenu je dieta načrtovan ali predpisan režim prehranjevanja z določenim ciljem, na primer izgubo telesne teže, izboljšanjem zdravja ali obvladovanjem bolezni.
Dieta torej ni ena sama, ampak jih je nešteto, zato jih bomo navedli le nekaj. Ločimo jih lahko glede na namen ali na način prehranjevanja. Med shujševalnimi so denimo nizkokalorične diete, diete z manj ogljikovimi hidrati in različne oblike časovno omejenega prehranjevanja. Med prehranskimi vzorci poznamo med drugimi mediteransko, vegetarijansko in vegansko prehrano. Terapevtske diete so namenjene določenim zdravstvenim težavam: pri celiakiji je nujna brezglutenska prehrana, pri nekaterih boleznih ledvic je treba omejevati določena hranila, pri sladkorni bolezni pa je pomembna ustrezna sestava prehrane.

Prva, ki nam pride na misel, je shujševalna. FOTO: Digital Vision/Getty Images
Dieta torej ne pomeni nujno odpovedi. Vegetarijanec izloči meso, vegan vsa živila živalskega izvora, pri brezglutenski prehrani pšenico, rž in ječmen. Mediteranska prehrana pa ni seznam prepovedi, temveč vzorec, v katerem je veliko zelenjave, sadja, stročnic, polnovrednih žit, oreščkov, rib in oljčnega olja. Tudi pri hujšanju ni nujno, da katero živilo postane prepovedano, pomemben je predvsem skupni energijski vnos.
Koristi in pasti
Dobro zastavljena dieta ima lahko jasen in merljiv učinek: pomaga pri zmanjšanju telesne teže, izboljšanju krvnega sladkorja ali krvnega tlaka oziroma je lahko pomemben del zdravljenja. Težava nastane, ko je prehrana preveč omejujoča ali hranilno neuravnotežena. Če namreč izločimo večjo skupino živil in je ustrezno ne nadomestimo, lahko pride do pomanjkanja hranil. Pri veganski prehrani je treba posebej poskrbeti za vitamin B12, pozornost zahtevajo tudi železo, kalcij, jod in vitamin D. Pri zelo omejenih dietah lahko zmanjka beljakovin in energije. Tudi brezglutenska prehrana ni samodejno bolj zdrava: če polnovredna žita nadomestimo predvsem z industrijsko pripravljenimi brezglutenskimi izdelki, lahko zaužijemo več sladkorja, maščob in soli ter manj vlaknin. Poseben problem so zelo nizkokalorične diete. Hitro hujšanje sicer zveni privlačno, vendar lahko poleg maščobe izgubljamo tudi mišično maso. Pojavijo se lahko utrujenost, glavobol, slabša zbranost in telesna zmogljivost, po koncu strogega režima pa se telesna teža pogosto začne vračati.
Velik izziv je zato dolgoročna vzdržnost. Dieta, ki zahteva tehtanje vsakega obroka, posebno hrano ali odpoved vsem najljubšim živilom, je lahko izvedljiva nekaj tednov, precej težje pa več let. Prehranjevanje je del vsakdanjega življenja, zato moramo pri načrtovanju diete upoštevati tudi delo, družino, potovanja, družabne dogodke in obdobja, ko nimamo idealnih možnosti za kuhanje.

Z uravnoteženo prehrano dobimo dovolj vseh pomembnih hranil. FOTO: Bit245/Getty Images
Nepravilno zastavljena ima lahko tudi psihološke pasti.
Pogosto pri dieti spregledamo še eno past, ki je psihološke narave, namreč stroga pravila lahko vplivajo na odnos do hrane. Če posamezno živilo postane prepovedano, lahko že manjši prekršek sproži občutek krivde, prenajedanje in nato novo omejevanje. Ko prehrana začne povzročati strah pred hrano, izogibanje druženju ali nenehno ukvarjanje s kalorijami in telesno težo, je to opozorilni znak.
Pri vsaki dieti je zato treba preveriti tri stvari: ali ima jasen namen, ali telesu zagotavlja dovolj vseh potrebnih hranil in ali jo lahko dolgoročno izvajamo. Pri izločanju živil je pomembno vedeti, s čim jih bomo nadomestili, pri hujšanju pa poleg ustreznega energijskega vnosa poskrbeti tudi za dovolj beljakovin, vlaknin in gibanja.
Ločimo jih lahko glede na namen ali glede na način prehranjevanja.