Kako pusto je stanovanje ali pisarna brez zelenja, kajne? Toda rastline niso zgolj estetski in dekorativni element, njihova največja vrednost je v tem, da skrbijo za boljši zrak. Dr.
Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pravi, da je v zaprtih bivalnih in delovnih prostorih pomembno imeti rastline predvsem zaradi procesa fotosinteze, med katerim absorbirajo, sprejmejo ogljikov dioksid in tvorijo kisik.
Bršljanasti kačnik (tudi rumeni potos) je zelo nezahteven. FOTO: Feelpic/Getty Images
Nekatere vrste pa med fotosintezo v svoj organizem iz zraka sprejmejo še nekatere druge toksične substance (npr. formaldehid, benzen), jih nato v kemijskih procesih razgradijo na neškodljive substance ali pa jih skladiščijo v vakuolah (s celičnim sokom napolnjen del rastlinske celice za odlaganje rezervne hrane, odpadnih snovi). In tako čistijo zrak, pojasnjuje strokovnjakinja za botaniko, ter dodaja, da rastline med procesom dihanja povečajo tudi vlažnost zraka v prostoru.
Cvetenje in vonjNa spletu in v medijih je mogoče najti številna priporočila o rastlinah, ki naj bi jih imeli v notranjih prostorih, a sogovornica opozarja, da velikokrat obljubljajo nekaj, kar ne drži popolnoma oziroma ni preverjeno v strokovni literaturi. »Načeloma je v notranjosti dobrodošla vsaka rastlinska vrsta. Upoštevati moramo le, da so sokovi nekaterih strupeni (npr. difenbahija (Dieffenbachia sp.) in božična zvezda (Euphorbia pulcherrima)), zato jih ne postavimo v prostore, kjer se zadržujejo otroci (tudi v vrtcu, pri starih starših) ali hišni ljubljenčki, ki bi lahko zaužili delce rastlin.« Nekatere rastline so v notranjih prostorih lahko moteče med cvetenjem ali če oddajajo intenziven vonj, npr. nekatere izmed orhidej, stapelij, pojasnjuje dr. Blanka Ravnjak.
»Poleg tega predstavljajo košček narave, povezavo z njo. V vsakem izmed nas je namreč še tisti prainstinkt, ki nas spominja, da smo del narave. Hkrati pogled na zelenje umirja in sprošča, zato so rastline tudi del terapevtskih vrtov v bolnišnicah.«
Med najboljše čistilce zraka, primerne za bivalne prostore, po besedah dr. Blanke Ravnjak spadajo fikusi (npr.
Ficus elastica,
Ficus benjamina), čopasta zelenčica (
Chlorophytum comosum), taščin jezik (
Sanseveria trifasciata), scindapsus oz. bršljanasti kačnik (
Epipremnum aureum), spatifil (
Spathiphyllum) in praproti (npr.
Nephrolepis exaltata).
Kam jih postaviti?
Vse te so že od nekdaj veljale za najbolj običajne sobne rastlinske vrste, ni jih težko dobiti in cenovno so dostopne skoraj vsakomur. Nobena od njih, razen fikusov, ne zavzame veliko prostora, sicer pa lahko fikuse obrežemo, ko postanejo preveliki. Večji in številčnejši ko so listi rastlin, večja je celokupna absorpcijska površina rastlin.
Ali drži, da bi morala ob vsakem računalniku stati zelena lončnica, še raje pa kaktusi, ki nevtralizirajo sevanje? Rastline je vsekakor dobro postaviti v bližino električnih naprav, ki oddajajo sevanje (priporočajo zlasti kaktus
Cereus peruvianus), zaradi pozitivnega vpliva na kakovost zraka pa tudi v prostore, kjer spimo (torej tudi v otroško sobo) oziroma v katerih je večja verjetnost prisotnosti onesnažil v zraku, odgovarja dr. Ravnjakova. »Za otroško sobo izberemo tiste, ki niso strupene in ni bojazni, da bi ob njihovem dotikanju ali morebitnem zaužitju povzročile zastrupitev ali kakršne koli druge alergijske reakcije. Ne glede na to, katero vrsto bomo izbrali, pa mora biti prav vsaka zunaj dosega majhnih otrok, saj še ne razumejo, da rastlin ne smejo nositi v usta.«
Rastline med fotosintezo absorbirajo ogljikov dioksid in tvorijo kisik, nekatere vrste pa sprejmejo še druge toksične substance, ki jih razgradijo na neškodljive ali pa jih skladiščijo v vakuolah.
Seveda ne smemo pozabiti niti na razmere, ki jih za svojo rast potrebujejo rastline. Postavimo jih na mesto, kjer bodo imele dovolj svetlobe in toplote, vendar pazimo, da se njihovi listi ne dotikajo oken, saj jih lahko sonce skozi steklo ožge, opominja sogovornica. »V zimskih mesecih jih moramo zaradi kurilne sezone in s tem bolj suhega zraka pogosteje zalivati in jim zagotavljati zračno vlažnost, saj gre večinoma za tropske rastlinske vrste. Te pa imajo v svojem naravnem okolju najmanj 70-odstotno zračno vlažnost.« Dobro jim dene pršenje s postano vodo sobne temperature.
